Page 459 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 459
disciplin in javnosti. Negovalne diagnoze lahko medicinska sestra glede tanja oven, gorazd laznik
na svojo pristojnost in usposobljenost samostojno ugotavlja in rešuje (Haj-
dinjak in Meglič, 2012). Klančnik in sod. (2019) menijo, da so negovalne diag-
noze enako pomembne za medicinske sestre, kot so medicinske diagnoze za
zdravnike. Z negovalnimi diagnozami definiramo obseg znanja stroke zdrav-
stvene nege. Temelj negovalne diagnoze sta klinično sklepanje in klinična
presoja, tj. interpretacija ali sklepanje o pacientovih potrebah, skrbeh, zdrav-
stvenih težavah ter odločitev za ukrepanje. Vsaka stroka ima svoj način opi-
sovanja, kaj in kako se odziva na to, kar ve. Medicinske sestre obravnavajo
človeške odzive na zdravstvene težave in življenjske procese, pri čemer upo-
rabljajo taksonomijo negovalnih diagnoz po NANDA International, Icn. (NAN-
DA-I) (Herdman in sod., 2017). Hajdinjak in Meglič (2012) pravita, da je nego-
valna diagnoza opis problemov in težav, opis reakcij posameznika, družine,
skupine na zdravstveno stanje ali življenjsko situacijo in da je v pristojnosti
medicinske sestre oziroma stroke zdravstvene nege. Trdita še, da je osnova za
načrtovanje in izvajanje intervencij zdravstvene nege za dosego pričakova-
nega rezultata in da je spremenljiva, kar pomeni, da se lahko spreminja vsa-
ko uro, dnevno ali mesečno – takrat, ko se spreminjajo težave in problemi pa-
cienta. Vsaka negovalna diagnoza ima oznako in jasno definicijo. Medicinske
sestre morajo poznati diagnostične podatke – podatke za diagnosticiranje in
razlikovanje med diagnozami. Ti diagnostični indikatorji vsebujejo diagnos-
tične kazalce, spremljajoče dejavnike in dejavnike tveganja. Diagnostični ka-
zalci so znaki ali simptomi. Ocenjevanje identificira prisotnost številnih diag-
nostičnih kazalcev in prispeva k točnosti negovalne diagnoze (Klemenc in
Ažman, 2017). Herdman in sod. (2017) navajajo, da so negovalne diagnoze
usmerjene k problemu, v promocijo zdravja, v potencialno tveganje in v sin-
drom. Diagnoza, usmerjena k problemu, je klinična presoja nezaželenih člo-
veških odzivov na zdravstveno stanje in življenjski proces posameznika. O
potencialni diagnozi govorimo takrat, ko govorimo o dovzetnosti posamez-
nika za razvoj nezaželenega človeškega odziva na zdravstveno stanje in ži-
vljenjski proces. Klinično presojo motivacije in želje po večjem blagostan-�
ju in po aktualizaciji zdravstvenega potenciala ljudi imenujemo diagnoza
promocije zdravja. V NANDI-I pa je lahko prisotna tudi sindromska negovalna
diagnoza, ki opisuje klinično presojo določene skupine negovalnih diagnoz,
ki se pojavljajo istočasno in jih je najbolje obravnavati skupaj (npr. sindrom
kronične bolečine).
Metode
Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi raziskovanja s tehniko pregle-
da in analize individualnih načrtov zdravstvene nege, s pomočjo klasifikacije
NANDA-I pa so bile opredeljene negovalne diagnoze. Za potrebe empirične-
ga dela so bili zbrani in analizirani primarni viri iz pacientove dokumentacije.
Sekundarni viri pa so bili pridobljeni s pomočjo domače in tuje strokovne li-
terature ter bibliografskih baz (CINAHL, COBISS), osebne komunikacije med
pacientom in zdravnikom, ki je proučeval in zdravil bolezen. Namen raziska-
457
na svojo pristojnost in usposobljenost samostojno ugotavlja in rešuje (Haj-
dinjak in Meglič, 2012). Klančnik in sod. (2019) menijo, da so negovalne diag-
noze enako pomembne za medicinske sestre, kot so medicinske diagnoze za
zdravnike. Z negovalnimi diagnozami definiramo obseg znanja stroke zdrav-
stvene nege. Temelj negovalne diagnoze sta klinično sklepanje in klinična
presoja, tj. interpretacija ali sklepanje o pacientovih potrebah, skrbeh, zdrav-
stvenih težavah ter odločitev za ukrepanje. Vsaka stroka ima svoj način opi-
sovanja, kaj in kako se odziva na to, kar ve. Medicinske sestre obravnavajo
človeške odzive na zdravstvene težave in življenjske procese, pri čemer upo-
rabljajo taksonomijo negovalnih diagnoz po NANDA International, Icn. (NAN-
DA-I) (Herdman in sod., 2017). Hajdinjak in Meglič (2012) pravita, da je nego-
valna diagnoza opis problemov in težav, opis reakcij posameznika, družine,
skupine na zdravstveno stanje ali življenjsko situacijo in da je v pristojnosti
medicinske sestre oziroma stroke zdravstvene nege. Trdita še, da je osnova za
načrtovanje in izvajanje intervencij zdravstvene nege za dosego pričakova-
nega rezultata in da je spremenljiva, kar pomeni, da se lahko spreminja vsa-
ko uro, dnevno ali mesečno – takrat, ko se spreminjajo težave in problemi pa-
cienta. Vsaka negovalna diagnoza ima oznako in jasno definicijo. Medicinske
sestre morajo poznati diagnostične podatke – podatke za diagnosticiranje in
razlikovanje med diagnozami. Ti diagnostični indikatorji vsebujejo diagnos-
tične kazalce, spremljajoče dejavnike in dejavnike tveganja. Diagnostični ka-
zalci so znaki ali simptomi. Ocenjevanje identificira prisotnost številnih diag-
nostičnih kazalcev in prispeva k točnosti negovalne diagnoze (Klemenc in
Ažman, 2017). Herdman in sod. (2017) navajajo, da so negovalne diagnoze
usmerjene k problemu, v promocijo zdravja, v potencialno tveganje in v sin-
drom. Diagnoza, usmerjena k problemu, je klinična presoja nezaželenih člo-
veških odzivov na zdravstveno stanje in življenjski proces posameznika. O
potencialni diagnozi govorimo takrat, ko govorimo o dovzetnosti posamez-
nika za razvoj nezaželenega človeškega odziva na zdravstveno stanje in ži-
vljenjski proces. Klinično presojo motivacije in želje po večjem blagostan-�
ju in po aktualizaciji zdravstvenega potenciala ljudi imenujemo diagnoza
promocije zdravja. V NANDI-I pa je lahko prisotna tudi sindromska negovalna
diagnoza, ki opisuje klinično presojo določene skupine negovalnih diagnoz,
ki se pojavljajo istočasno in jih je najbolje obravnavati skupaj (npr. sindrom
kronične bolečine).
Metode
Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi raziskovanja s tehniko pregle-
da in analize individualnih načrtov zdravstvene nege, s pomočjo klasifikacije
NANDA-I pa so bile opredeljene negovalne diagnoze. Za potrebe empirične-
ga dela so bili zbrani in analizirani primarni viri iz pacientove dokumentacije.
Sekundarni viri pa so bili pridobljeni s pomočjo domače in tuje strokovne li-
terature ter bibliografskih baz (CINAHL, COBISS), osebne komunikacije med
pacientom in zdravnikom, ki je proučeval in zdravil bolezen. Namen raziska-
457
