Page 460 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 460
iskovanje za znanje, znanje za zdravje ve je opredeliti negovalne diagnoze pri pacientu s TA. S študijo primera pred-
stavljamo bolezen TA ter negovalne diagnoze, ki smo jih opredelili z upo-
rabo priročnika NANDA International: definicije in klasifikacija 2015–2017, ki
ga je izdala Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokov-
nih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije le-
ta 2017. Cilji raziskave so predstaviti bolezen TA, predstaviti negovalne diag-
noze pacienta s TA, predlagati rešitve negovalnih problemov pacienta s TA in
predstaviti vlogo medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege pacienta
s TA. Za potrebe raziskave smo oblikovali tri raziskovalna vprašanja, in sicer:
1. S katerimi negovalnimi problemi se srečujejo pacienti s TA?
2. Kakšna je vloga medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege pri paci-
entu s TA?
3. Kako individualni načrt zdravstvene nege vpliva na izid zdravljenja pa-
cienta s TA?
Vzorec naše raziskave je pacient s TA. V Sloveniji imamo do sedaj znane šti-
ri družine in njihove člane s to boleznijo (osebna komunikacija, 2019). Zaradi
redke pojavnosti te bolezni in zagotavljanja popolne anonimnosti pacientu
in svojcem v našem primeru ne bomo opredeljevali spola in starosti. Pre-
gledali in analizirali smo negovalno dokumentacijo pacienta s TA, ki je bil v
obdobju od 2017 do 2019 v zavodu. Za vpogled v negovalno dokumentac-
ijo smo pridobili soglasje zavoda, analiza dokumentacije pa je bila izvede-
na v mesecu avgustu 2019. Pridobljene podatke smo ustrezno interpretirali,
v prispevku pa prikazali negovalne probleme in predlagali rešitve zanje. Up-
oštevali smo vsa etična načela raziskave.
Rezultati
Ob pregledu in analizi negovalne dokumentacije ugotavljamo, da je bil pa-
cient z znano diagnozo TA v zavod sprejet februarja 2017. Na osnovi izvedene
osebne komunikacije, anamnestičnih podatkov in iz prebrane zdravstvene
dokumentacije je bilo razvidno, da so se začeli bolezenski znaki pojavljati v
letu 2012, torej pet let pred prihodom v zavod. Pacient je sam opazil motnjo v
zaznavanju bolečine na prstih nog, imel je neopredeljene bolečine v nogah,
navajal je omotice in kolapse, predvsem po naglem vstajanju. Bolezen je
napredovala in s tem je bilo tudi vse več težav in bolezenskih znakov, ki so
značilni za bolezen TA. Težave so se začele pri hoji. Po besedah pacienta mu
je stopalo kar padlo, zato je izgubil ravnotežje in padel. Izražena je bila tudi
ortostatska hipotenzija ob vstajanju in erektilna disfunkcija, imel je inkonti-
nenco blata. Običajno je odvajal nekajkrat na dan tekoče blato po 2–3 urah
po zaužitju obroka. Sam pove (osebna komunikacija, 7. december 2018) da
nima kontrole nad odvajanjem in da se iz njega blato samo zlije, ob čemer
se počuti zelo nemočnega. Uporabljal je medicinske pripomočke za inkon-
tinenco. Ob prihodu v zavod se je še sam kateteriziral petkrat dnevno in bil
pri tem samostojen. Imel je predpisanih več vrst diet (brezglutensko, žolčno)
458
stavljamo bolezen TA ter negovalne diagnoze, ki smo jih opredelili z upo-
rabo priročnika NANDA International: definicije in klasifikacija 2015–2017, ki
ga je izdala Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokov-
nih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije le-
ta 2017. Cilji raziskave so predstaviti bolezen TA, predstaviti negovalne diag-
noze pacienta s TA, predlagati rešitve negovalnih problemov pacienta s TA in
predstaviti vlogo medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege pacienta
s TA. Za potrebe raziskave smo oblikovali tri raziskovalna vprašanja, in sicer:
1. S katerimi negovalnimi problemi se srečujejo pacienti s TA?
2. Kakšna je vloga medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege pri paci-
entu s TA?
3. Kako individualni načrt zdravstvene nege vpliva na izid zdravljenja pa-
cienta s TA?
Vzorec naše raziskave je pacient s TA. V Sloveniji imamo do sedaj znane šti-
ri družine in njihove člane s to boleznijo (osebna komunikacija, 2019). Zaradi
redke pojavnosti te bolezni in zagotavljanja popolne anonimnosti pacientu
in svojcem v našem primeru ne bomo opredeljevali spola in starosti. Pre-
gledali in analizirali smo negovalno dokumentacijo pacienta s TA, ki je bil v
obdobju od 2017 do 2019 v zavodu. Za vpogled v negovalno dokumentac-
ijo smo pridobili soglasje zavoda, analiza dokumentacije pa je bila izvede-
na v mesecu avgustu 2019. Pridobljene podatke smo ustrezno interpretirali,
v prispevku pa prikazali negovalne probleme in predlagali rešitve zanje. Up-
oštevali smo vsa etična načela raziskave.
Rezultati
Ob pregledu in analizi negovalne dokumentacije ugotavljamo, da je bil pa-
cient z znano diagnozo TA v zavod sprejet februarja 2017. Na osnovi izvedene
osebne komunikacije, anamnestičnih podatkov in iz prebrane zdravstvene
dokumentacije je bilo razvidno, da so se začeli bolezenski znaki pojavljati v
letu 2012, torej pet let pred prihodom v zavod. Pacient je sam opazil motnjo v
zaznavanju bolečine na prstih nog, imel je neopredeljene bolečine v nogah,
navajal je omotice in kolapse, predvsem po naglem vstajanju. Bolezen je
napredovala in s tem je bilo tudi vse več težav in bolezenskih znakov, ki so
značilni za bolezen TA. Težave so se začele pri hoji. Po besedah pacienta mu
je stopalo kar padlo, zato je izgubil ravnotežje in padel. Izražena je bila tudi
ortostatska hipotenzija ob vstajanju in erektilna disfunkcija, imel je inkonti-
nenco blata. Običajno je odvajal nekajkrat na dan tekoče blato po 2–3 urah
po zaužitju obroka. Sam pove (osebna komunikacija, 7. december 2018) da
nima kontrole nad odvajanjem in da se iz njega blato samo zlije, ob čemer
se počuti zelo nemočnega. Uporabljal je medicinske pripomočke za inkon-
tinenco. Ob prihodu v zavod se je še sam kateteriziral petkrat dnevno in bil
pri tem samostojen. Imel je predpisanih več vrst diet (brezglutensko, žolčno)
458
