Page 140 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 140
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Slabše prehranjevalne navade v času karantene
Nives Bogataj, Karin Novak, Zala Jenko Pražnikar, Nina Mohorko
Univerza na primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Zaradi izbruha COVID-19 je bilo v začetku aprila polovica svetovne-
ga prebivalstva v karanteni. Predhodne raziskave so pokazale, da sta primerna
prehranjenost in zadostna telesna aktivnost (TA) povezani z boljšim imunskim
sistemom in lažjim potekom infekcijskih bolezni. Ljudje so bili v času karante-
ne večino časa doma, kar je imelo za posledico zelo velike spremembe življenj-
skega sloga. Namen študije je bil raziskati spremembe prehranjevalnih navad
med karanteno.
Metode: V študijo je bilo vključenih 49 odraslih (16 moških, 34,8 ± 9,1 let, ITM:
22,6 ± 2,7 kg/m2), preiskovanci so izpolnili vprašalnik o pogostosti uživanja ži-
vil (FFQ) pred in med karanteno. Vprašani so bili tudi, kje in kako pogosto na-
kupujejo hrano in ali se jim je telesna masa (TM) med karanteno povišala več
kot 3 kg. 22 preiskovancev je poročalo tudi o splošnem apetitu (uporabili smo
5-stopenjsko lestvico) in apetitu za sladko in za prigrizke (uporabili smo 10-sto-
penjsko lestvico) in rešilo vprašalnik o TA (International Physical Activity Que-
stionnaire - IPAQ), pred in med karanteno. Izračunali smo energijski vnos (EV),
porabo energije s TA (PETA) in indeks zdravega prehranjevanja (HEI). Vredno-
sti pred in med karanteno smo primerjali s T-testom za dva odvisna vzorca.
Rezultati: EV se je zmanjšal z 9,68 ± 4,58 MJ/dan (2311 ± 1093 kcal/dan) pred
na 7,89 ± 3,16 MJ/dan (1885 ± 754 kcal/dan) med karanteno, P=0,001, PETA
se je zmanjšala z 10,0 ± 7,9 MET/dan pred na 5,0 ± 6,4 MET/dan med karan-
teno (P=0,009), zaradi nižje TA povezane z delom in TA v prostem času. Pov-
prečna vrednost HEI se je statistično značilno znižala med karanteno (pred ka-
ranteno: 66,0 ± 14,8, med karanteno: 63,3 ± 13,2; P=0,026), predvsem zaradi
nižjega vnosa morske hrane in rastlinskih beljakovin, slabšega razmerja med
vnosom nenasičenih in nasičenih maščobnih kislin (zaradi nižjega vnosa nena-
sičenih maščobnih kislin) in višjega vnosa natrija. Splošen apetit je ostal enak
(pred karanteno: 3,87 ± 0,69, med karanteno: 3,78 ± 0,74, P=0,58), opazen pa
je bil trend večanja apetita za sladko (pred karanteno: 4,43 ± 2,83, med karan-
teno: 5,43 ± 2,61, P=0,08). Apetit za prigrizke se ni statistično značilno spre-
menil (pred karanteno: 4,3 ± 2,27, med karanteno: 4,91 ± 2,47, P=0,35). Več
kot 80 % preiskovancev je hrano kupovalo enkrat na teden ali samo 1-2-krat v
4 tednih. Samo trije preiskovanci so poročali o zvišanju TM za več kot 3 kg med
karanteno.
Diskusija in zaključki: Prehranjevalne navade so bile med karanteno slabše,
kljub temu, da sta se EV in TA znižala. Slabša kvaliteta prehrane in nižja TA v
prvih 4 tednih karantene se nista odražali v zvišanju TM za več kot 3 kg pri zdra-
vih odraslih s primerno TM.
Ključne besede: karantena COVID-19, kvaliteta prehrane, energijski vnos,
telesna aktivnost
138
Nives Bogataj, Karin Novak, Zala Jenko Pražnikar, Nina Mohorko
Univerza na primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Zaradi izbruha COVID-19 je bilo v začetku aprila polovica svetovne-
ga prebivalstva v karanteni. Predhodne raziskave so pokazale, da sta primerna
prehranjenost in zadostna telesna aktivnost (TA) povezani z boljšim imunskim
sistemom in lažjim potekom infekcijskih bolezni. Ljudje so bili v času karante-
ne večino časa doma, kar je imelo za posledico zelo velike spremembe življenj-
skega sloga. Namen študije je bil raziskati spremembe prehranjevalnih navad
med karanteno.
Metode: V študijo je bilo vključenih 49 odraslih (16 moških, 34,8 ± 9,1 let, ITM:
22,6 ± 2,7 kg/m2), preiskovanci so izpolnili vprašalnik o pogostosti uživanja ži-
vil (FFQ) pred in med karanteno. Vprašani so bili tudi, kje in kako pogosto na-
kupujejo hrano in ali se jim je telesna masa (TM) med karanteno povišala več
kot 3 kg. 22 preiskovancev je poročalo tudi o splošnem apetitu (uporabili smo
5-stopenjsko lestvico) in apetitu za sladko in za prigrizke (uporabili smo 10-sto-
penjsko lestvico) in rešilo vprašalnik o TA (International Physical Activity Que-
stionnaire - IPAQ), pred in med karanteno. Izračunali smo energijski vnos (EV),
porabo energije s TA (PETA) in indeks zdravega prehranjevanja (HEI). Vredno-
sti pred in med karanteno smo primerjali s T-testom za dva odvisna vzorca.
Rezultati: EV se je zmanjšal z 9,68 ± 4,58 MJ/dan (2311 ± 1093 kcal/dan) pred
na 7,89 ± 3,16 MJ/dan (1885 ± 754 kcal/dan) med karanteno, P=0,001, PETA
se je zmanjšala z 10,0 ± 7,9 MET/dan pred na 5,0 ± 6,4 MET/dan med karan-
teno (P=0,009), zaradi nižje TA povezane z delom in TA v prostem času. Pov-
prečna vrednost HEI se je statistično značilno znižala med karanteno (pred ka-
ranteno: 66,0 ± 14,8, med karanteno: 63,3 ± 13,2; P=0,026), predvsem zaradi
nižjega vnosa morske hrane in rastlinskih beljakovin, slabšega razmerja med
vnosom nenasičenih in nasičenih maščobnih kislin (zaradi nižjega vnosa nena-
sičenih maščobnih kislin) in višjega vnosa natrija. Splošen apetit je ostal enak
(pred karanteno: 3,87 ± 0,69, med karanteno: 3,78 ± 0,74, P=0,58), opazen pa
je bil trend večanja apetita za sladko (pred karanteno: 4,43 ± 2,83, med karan-
teno: 5,43 ± 2,61, P=0,08). Apetit za prigrizke se ni statistično značilno spre-
menil (pred karanteno: 4,3 ± 2,27, med karanteno: 4,91 ± 2,47, P=0,35). Več
kot 80 % preiskovancev je hrano kupovalo enkrat na teden ali samo 1-2-krat v
4 tednih. Samo trije preiskovanci so poročali o zvišanju TM za več kot 3 kg med
karanteno.
Diskusija in zaključki: Prehranjevalne navade so bile med karanteno slabše,
kljub temu, da sta se EV in TA znižala. Slabša kvaliteta prehrane in nižja TA v
prvih 4 tednih karantene se nista odražali v zvišanju TM za več kot 3 kg pri zdra-
vih odraslih s primerno TM.
Ključne besede: karantena COVID-19, kvaliteta prehrane, energijski vnos,
telesna aktivnost
138
