Page 146 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 146
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Ugotavljanje prehranjevalnih navad delovno aktivne populacije
Magda Guček
Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur, Slovenija
Uvod: Zdravo delovno aktivno prebivalstvo je ključni element za zagotavljanje
delovne uspešnosti, učinkovitega poslovanje podjetja in vzdrževanje dobrega
socialnega stanja družine, skratka osebne in družbene rasti. Na zdravje delov-
no aktivnih ljudi vpliva mnogo dejavnikov, med katere sodi tudi prehrana. Kako
se zaposleni prehranjujejo je odvisno od organizacije delovnega procesa, seve-
da pa tudi od načina priprave hrane v domačem okolju.
Metode: V okviru raziskovalnega dela v Šolskem centru Šentjur smo v več pri-
merih primerjali prehranjevalne navade zaposlenih. Ugotavljali smo prehranje-
valne navade zaposlenih v čistilnem servisu, poklicnih šoferjev ter zaposlenih v
srednje velikem proizvodnem podjetju z organizirano prehrano. Raziskave so
temeljile na anketiranju zaposlenih.
Rezultati: Zaposleni v čistilnem servisu ter poklicni šoferji si sami določajo čas
za obrok, medtem ko imajo zaposleni v proizvodnem podjetju organizirano
prehrano ob točno določenem času. Ugotovljeno je bilo, da imajo čistilke in šo-
ferji slabe prehranjevalne navade in posledično neprimerno stanje prehranje-
nosti, kar se odraža tudi v prekomerni telesni masi. Večinoma se prehranjujejo
s hladnimi obroki, ki temeljijo na večji količini kruha, pasteriziranih in sterilizira-
nih mesnih izdelkih ter z malo oziroma nič sadja in zelenjave. Takšen način pre-
hranjevanja jim predstavlja prihranek pri stroških in s tem večji neto prihodek.
Prehranjevalne navade zaposlenih v proizvodnem podjetju so bistveno boljše
kot pri prej omenjenih raziskovalnih skupinah. Delodajalec jim ponuja več me-
nijev, ki se načeloma hranilno uravnoteženi. Znotraj proizvodnega podjetja se
prehranjevalne navade zaposlenih razlikujejo glede na vrsto dela, pokazale pa
so se tudi razlike med spoloma. Fizični delavci pogosteje zajtrkujejo kot zapo-
sleni v skupnih službah. Ženske v obeh skupinah zaposlenih pogosteje sežejo
po obrokih, ki presegajo njihove energijske potrebe, in imajo zato posledično v
večjem deležu prekomerno telesno maso.
Diskusija: V naših raziskavah smo analizirali samo tri skupine zaposlenih. Zani-
mivo bi bilo opraviti podobno raziskavo pri zaposlenih v gostinstvu in turizmu,
kjer predvidevamo, da je stanje prehranjenosti prav tako neustrezno. Menimo,
da delodajalci prepogosto pozabljajo, kakšen strošek predstavlja zanje bolni-
ška odsotnost. Če ga uspejo zmanjšati vsaj za en procent na račun zdravih pre-
hranjevalnih navad, bo to prav gotovo dvakratna korist – zanje in za zaposlene.
Ključne besede: prehrana, navade, storitveni, proizvodni, delavci
144
Magda Guček
Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur, Slovenija
Uvod: Zdravo delovno aktivno prebivalstvo je ključni element za zagotavljanje
delovne uspešnosti, učinkovitega poslovanje podjetja in vzdrževanje dobrega
socialnega stanja družine, skratka osebne in družbene rasti. Na zdravje delov-
no aktivnih ljudi vpliva mnogo dejavnikov, med katere sodi tudi prehrana. Kako
se zaposleni prehranjujejo je odvisno od organizacije delovnega procesa, seve-
da pa tudi od načina priprave hrane v domačem okolju.
Metode: V okviru raziskovalnega dela v Šolskem centru Šentjur smo v več pri-
merih primerjali prehranjevalne navade zaposlenih. Ugotavljali smo prehranje-
valne navade zaposlenih v čistilnem servisu, poklicnih šoferjev ter zaposlenih v
srednje velikem proizvodnem podjetju z organizirano prehrano. Raziskave so
temeljile na anketiranju zaposlenih.
Rezultati: Zaposleni v čistilnem servisu ter poklicni šoferji si sami določajo čas
za obrok, medtem ko imajo zaposleni v proizvodnem podjetju organizirano
prehrano ob točno določenem času. Ugotovljeno je bilo, da imajo čistilke in šo-
ferji slabe prehranjevalne navade in posledično neprimerno stanje prehranje-
nosti, kar se odraža tudi v prekomerni telesni masi. Večinoma se prehranjujejo
s hladnimi obroki, ki temeljijo na večji količini kruha, pasteriziranih in sterilizira-
nih mesnih izdelkih ter z malo oziroma nič sadja in zelenjave. Takšen način pre-
hranjevanja jim predstavlja prihranek pri stroških in s tem večji neto prihodek.
Prehranjevalne navade zaposlenih v proizvodnem podjetju so bistveno boljše
kot pri prej omenjenih raziskovalnih skupinah. Delodajalec jim ponuja več me-
nijev, ki se načeloma hranilno uravnoteženi. Znotraj proizvodnega podjetja se
prehranjevalne navade zaposlenih razlikujejo glede na vrsto dela, pokazale pa
so se tudi razlike med spoloma. Fizični delavci pogosteje zajtrkujejo kot zapo-
sleni v skupnih službah. Ženske v obeh skupinah zaposlenih pogosteje sežejo
po obrokih, ki presegajo njihove energijske potrebe, in imajo zato posledično v
večjem deležu prekomerno telesno maso.
Diskusija: V naših raziskavah smo analizirali samo tri skupine zaposlenih. Zani-
mivo bi bilo opraviti podobno raziskavo pri zaposlenih v gostinstvu in turizmu,
kjer predvidevamo, da je stanje prehranjenosti prav tako neustrezno. Menimo,
da delodajalci prepogosto pozabljajo, kakšen strošek predstavlja zanje bolni-
ška odsotnost. Če ga uspejo zmanjšati vsaj za en procent na račun zdravih pre-
hranjevalnih navad, bo to prav gotovo dvakratna korist – zanje in za zaposlene.
Ključne besede: prehrana, navade, storitveni, proizvodni, delavci
144
