Page 142 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 142
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Vpliv uživanja sladoleda s probiotikom na število kariogenih
bakterij v slini zdravih odraslih
Dominika Češek, Katja Bezek, Boris Kovač
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Mikrobiota ustne votline je ena najpomembnejših in kompleksnih mi-
krobnih združb v človeškem telesu. Neravnovesje v sestavi mikrobiote je lah-
ko vzrok za bolezni ustne votline, kot sta karies in parodontitis, vodi pa lahko
tudi do sistemskih bolezni. Karies, ki je posledica lokalne demineralizacije zob-
nega tkiva zaradi bakterijske aktivnosti, velja za eno najpogostejših kroničnih
bolezenskih stanj na svetu. Nastanek kariesa je povezan predvsem s pogosto-
stjo in količino zaužitih prehranskih sladkorjev in ostalimi dejavniki, kot so higi-
ena ustne votline, tok in sestava sline ter poškodbe sklenine. Med kariogenimi
bakterijami, ki jih povezujejo z nastankom kariesa, je najpogosteje izpostavlje-
na vrsta Streptococcus mutans. Glede na nizko stopnjo učinkovitosti obstoječih
metod pri nižanju števila kariogenih bakterij v ustih, se je tudi uživanje probio-
tikov pokazalo za enega izmed obetavnejših pristopov. Namen naše študije je
bil ugotoviti, ali uživanje sladoleda z dodanimi probiotiki vpliva na število kario-
genih bakterij v slini zdravih odraslih.
Metode: V dvojno slepi, kontrolirani študiji je bilo vključenih 11 zdravih preisko-
vancev, starih 20-50 let. Vzorci sline so bili odvzeti s CRT® komercialnim kitom
ob pričetku študije in po 2 tednih uživanja sladoleda, z dodanima probiotični-
ma sevoma in sicer Bifidobacterium animalis subsp. lactis BB-12® (nu-trish® BB-
12®) in Lactobacillus acidophilus (nu-trish® LA-5®), v koncentraciji vsaj 1×108
CFU/g. Kontrolna skupina je uživala sladoled enake sestave, brez dodanih pro-
biotikov. Preiskovanci so izpolnili tudi anketni vprašalnik o stopnji poznavanja in
pogostosti uživanja kariogenih živil in živil ali dopolnil s probiotiki.
Rezultati: V primerjavi z začetno, se je koncentracija S. mutans v slini posame-
znikov iz kontrolne skupine, po 2 tednih povišala ali ostala enaka. V eksperi-
mentalni skupini se je koncentracija S. mutans znižala, ob hkratnem povečanju
koncentracije Lactobacillus. Skupno število dodanih probiotikov med 120-dnev-
nim shranjevanjem pri -20 °C se ni spremenilo. Med preiskovanci se je pokaza-
la nizka stopnja poznavanja pojmov probiotiki in kariogena živila.
Razprava in zaključek: Dobljeni rezultati kažejo na potencialno vlogo dodanih
probiotikov na znižanje števila kariogenih bakterij S. mutans v slini in s tem pot k
preventivi kariesa. Kljub temu, pomanjkljivost študije vidimo predvsem v majh-
nosti vzorca, vključiti pa bi bilo potrebno tudi stomatološko stroko. Poleg tega
nizka stopnja poznavanja pojmov probiotiki in kariogena živila kaže na potrebo
po vključitvi problematike v izobraževanje, kar bi posredno pripomoglo k iz-
boljšanju zdravja delovno aktivne populacije.
Ključne besede: mikrobiota ustne votline, karies, Streptococcus mutans, probio-
tiki
140
bakterij v slini zdravih odraslih
Dominika Češek, Katja Bezek, Boris Kovač
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Mikrobiota ustne votline je ena najpomembnejših in kompleksnih mi-
krobnih združb v človeškem telesu. Neravnovesje v sestavi mikrobiote je lah-
ko vzrok za bolezni ustne votline, kot sta karies in parodontitis, vodi pa lahko
tudi do sistemskih bolezni. Karies, ki je posledica lokalne demineralizacije zob-
nega tkiva zaradi bakterijske aktivnosti, velja za eno najpogostejših kroničnih
bolezenskih stanj na svetu. Nastanek kariesa je povezan predvsem s pogosto-
stjo in količino zaužitih prehranskih sladkorjev in ostalimi dejavniki, kot so higi-
ena ustne votline, tok in sestava sline ter poškodbe sklenine. Med kariogenimi
bakterijami, ki jih povezujejo z nastankom kariesa, je najpogosteje izpostavlje-
na vrsta Streptococcus mutans. Glede na nizko stopnjo učinkovitosti obstoječih
metod pri nižanju števila kariogenih bakterij v ustih, se je tudi uživanje probio-
tikov pokazalo za enega izmed obetavnejših pristopov. Namen naše študije je
bil ugotoviti, ali uživanje sladoleda z dodanimi probiotiki vpliva na število kario-
genih bakterij v slini zdravih odraslih.
Metode: V dvojno slepi, kontrolirani študiji je bilo vključenih 11 zdravih preisko-
vancev, starih 20-50 let. Vzorci sline so bili odvzeti s CRT® komercialnim kitom
ob pričetku študije in po 2 tednih uživanja sladoleda, z dodanima probiotični-
ma sevoma in sicer Bifidobacterium animalis subsp. lactis BB-12® (nu-trish® BB-
12®) in Lactobacillus acidophilus (nu-trish® LA-5®), v koncentraciji vsaj 1×108
CFU/g. Kontrolna skupina je uživala sladoled enake sestave, brez dodanih pro-
biotikov. Preiskovanci so izpolnili tudi anketni vprašalnik o stopnji poznavanja in
pogostosti uživanja kariogenih živil in živil ali dopolnil s probiotiki.
Rezultati: V primerjavi z začetno, se je koncentracija S. mutans v slini posame-
znikov iz kontrolne skupine, po 2 tednih povišala ali ostala enaka. V eksperi-
mentalni skupini se je koncentracija S. mutans znižala, ob hkratnem povečanju
koncentracije Lactobacillus. Skupno število dodanih probiotikov med 120-dnev-
nim shranjevanjem pri -20 °C se ni spremenilo. Med preiskovanci se je pokaza-
la nizka stopnja poznavanja pojmov probiotiki in kariogena živila.
Razprava in zaključek: Dobljeni rezultati kažejo na potencialno vlogo dodanih
probiotikov na znižanje števila kariogenih bakterij S. mutans v slini in s tem pot k
preventivi kariesa. Kljub temu, pomanjkljivost študije vidimo predvsem v majh-
nosti vzorca, vključiti pa bi bilo potrebno tudi stomatološko stroko. Poleg tega
nizka stopnja poznavanja pojmov probiotiki in kariogena živila kaže na potrebo
po vključitvi problematike v izobraževanje, kar bi posredno pripomoglo k iz-
boljšanju zdravja delovno aktivne populacije.
Ključne besede: mikrobiota ustne votline, karies, Streptococcus mutans, probio-
tiki
140
