Page 164 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 164
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Energijska bilanca pri slovenskih policistih
Jure Žitnik1,2, Kaja Kastelic3,1, Nastja Podrekar1,2, Nejc Šarabon2,1
1 InnoRenew CoE, Zdravje v grajenem okolju, Livade 6, 6310 Izola, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42,
6310 Izola, Slovenija
3 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2,
6000 Koper, Slovenija
Uvod: Delo policistov vključuje izmensko in nočno delo ter od policistov zah-
teva različno stopnjo telesne dejavnosti. Nekateri policisti opravljajo pretežno
sedeče delo, medtem ko drugi opravljajo delo, ki zahteva višjo stopnjo telesne
dejavnosti. Izmensko delo je povezano z nezdravim življenjskim slogom, vklju-
čujoč telesno nedejavnost in nezdrave prehranjevalne navade. Namen raziska-
ve je bil preučiti stanje energijske bilance pri slovenskih policistih ter primerja-
ti policiste, ki opravljajo pretežno sedeče delo in policiste, ki opravljajo delo, ki
zahteva višjo stopnjo telesne dejavnosti.
Metode: V okviru lokalnega projekta PROZ-SIPO je bilo prvotno v raziskavo
vključenih 57 policistov. Preiskovanci so opravili 10-dnevno objektivno vredno-
tenje telesne dejavnosti z uporabo pospeškometra, vrednotenje telesne sesta-
ve, bazalne presnove in vrednotenje prehranskega vnosa. V končno analizo je
bilo vključenih 29 preiskovancev (42,6 ± 6,6 let; 23 moških, 6 žensk), ki so bili
razdeljeni v dve skupini glede na vrsto delovnega mesta, ki ga opravljajo – pre-
težno sedeče (n = 12) ali manj sedeče (n = 17). Za analizo so bile uporabljene
metode opisne statistike in t-test za neodvisna vzorca.
Rezultati: Povprečna celodnevna energijska poraba (TDEE) je znašala 2972 ±
517 kcal in povprečni celodnevni energijski vnos (EI) 2575 ± 491 kcal. Analiza
ni pokazala statistično značilnih (p > 0,05) razlik med skupinama pri vredno-
stih TDEE (2951 ± 626 proti 2987 ± 445 kcal), EI (2563 ± 646 proti 2583 ± 368
kcal) in vrednosti energijske bilance (-390 ± 543 proti -405 ± 374 kcal). Stati-
stično značilna razlika se je pokazala pri povprečni vrednosti PAL, ki je v skupi-
ni, ki opravlja pretežno sedeče delo, znašala 1,55 ± 0,02, v skupini, ki opravlja
manj sedeče delo, pa 1,66 ± 0,03 (p = 0,03).
Razprava in zaključek: V raziskavi smo ugotovili, da je pri večini policistov stanje
energijske bilance negativno ne glede na stopnjo telesne dejavnosti na delov-
nem mestu. Verjeten razlog za opaženo negativno energijsko bilanco bi lahko
bilo nezadostno poročanje prehranskega vnosa, na kar bi lahko imela vpliv te-
žnja po poročanju socialno zaželenega obnašanja, ki je zaradi sočasnega objek-
tivnega vrednotenja telesne dejavnosti morda bila še bolj izražena. Predlaga-
mo, da se v prihodnjih raziskavah preuči načine za zmanjšanje nezadostnega
poročanja prehranskega vnosa.
Ključne besede: izmensko delo, energijska poraba, telesna dejavnost, energij-
ski vnos
162
Jure Žitnik1,2, Kaja Kastelic3,1, Nastja Podrekar1,2, Nejc Šarabon2,1
1 InnoRenew CoE, Zdravje v grajenem okolju, Livade 6, 6310 Izola, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42,
6310 Izola, Slovenija
3 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2,
6000 Koper, Slovenija
Uvod: Delo policistov vključuje izmensko in nočno delo ter od policistov zah-
teva različno stopnjo telesne dejavnosti. Nekateri policisti opravljajo pretežno
sedeče delo, medtem ko drugi opravljajo delo, ki zahteva višjo stopnjo telesne
dejavnosti. Izmensko delo je povezano z nezdravim življenjskim slogom, vklju-
čujoč telesno nedejavnost in nezdrave prehranjevalne navade. Namen raziska-
ve je bil preučiti stanje energijske bilance pri slovenskih policistih ter primerja-
ti policiste, ki opravljajo pretežno sedeče delo in policiste, ki opravljajo delo, ki
zahteva višjo stopnjo telesne dejavnosti.
Metode: V okviru lokalnega projekta PROZ-SIPO je bilo prvotno v raziskavo
vključenih 57 policistov. Preiskovanci so opravili 10-dnevno objektivno vredno-
tenje telesne dejavnosti z uporabo pospeškometra, vrednotenje telesne sesta-
ve, bazalne presnove in vrednotenje prehranskega vnosa. V končno analizo je
bilo vključenih 29 preiskovancev (42,6 ± 6,6 let; 23 moških, 6 žensk), ki so bili
razdeljeni v dve skupini glede na vrsto delovnega mesta, ki ga opravljajo – pre-
težno sedeče (n = 12) ali manj sedeče (n = 17). Za analizo so bile uporabljene
metode opisne statistike in t-test za neodvisna vzorca.
Rezultati: Povprečna celodnevna energijska poraba (TDEE) je znašala 2972 ±
517 kcal in povprečni celodnevni energijski vnos (EI) 2575 ± 491 kcal. Analiza
ni pokazala statistično značilnih (p > 0,05) razlik med skupinama pri vredno-
stih TDEE (2951 ± 626 proti 2987 ± 445 kcal), EI (2563 ± 646 proti 2583 ± 368
kcal) in vrednosti energijske bilance (-390 ± 543 proti -405 ± 374 kcal). Stati-
stično značilna razlika se je pokazala pri povprečni vrednosti PAL, ki je v skupi-
ni, ki opravlja pretežno sedeče delo, znašala 1,55 ± 0,02, v skupini, ki opravlja
manj sedeče delo, pa 1,66 ± 0,03 (p = 0,03).
Razprava in zaključek: V raziskavi smo ugotovili, da je pri večini policistov stanje
energijske bilance negativno ne glede na stopnjo telesne dejavnosti na delov-
nem mestu. Verjeten razlog za opaženo negativno energijsko bilanco bi lahko
bilo nezadostno poročanje prehranskega vnosa, na kar bi lahko imela vpliv te-
žnja po poročanju socialno zaželenega obnašanja, ki je zaradi sočasnega objek-
tivnega vrednotenja telesne dejavnosti morda bila še bolj izražena. Predlaga-
mo, da se v prihodnjih raziskavah preuči načine za zmanjšanje nezadostnega
poročanja prehranskega vnosa.
Ključne besede: izmensko delo, energijska poraba, telesna dejavnost, energij-
ski vnos
162
