Page 160 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 160
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Prehranjevalne navade zaposlenih na različnih delovnih mestih
Mojca Stubelj1, Simona Perčič2, Matija Vodopivec3
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
3 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Cankarjeva 5, 6000 Koper,
Slovenija
Uvod: V Sloveniji poteka projekt »STAR-VITAL - Združeni ukrepi za vitalnost
starejših delavcev«, ki izvaja različne intervencije za zaposlene. Z intervencija-
mi na področju spreminjanja življenjskega sloga zaposlenih, vključno z zdravimi
prehranjevalnimi navadami, lahko preprečimo prezgodnjo umrljivost, zmanjša-
mo pogostost kroničnih nenalezljivih bolezni. Posledice so pozitivni učinki na
produktivnost za delodajalca ter pozitivni socialni in ekonomski učinki za druž-
bo.
Metode: Raziskava je bila izvedena med zaposlenimi, ki so vključeni v projekt
STAR-VITAL. Pred intervencijo so izpolnili presejalni vprašalnik. Analiziranih
je bilo 863 odgovorov glede na indeks telesne mase (ITM), izbrane indikator-
je prehranjevalnih navad, ter delovna mesta zaposlenih klasificirana kot (a) ve-
činoma sedeče, (b) večinoma stoječe in (c) večinoma naporno delo. Povezavo
med ITM in prehranjevalnimi navadami smo preverili s t-testom za dva neod-
visna vzorca. Fisherjev test natančne verjetnosti je bil uporabljen za odkrivanje
razlik v prehranjevalnih navadah med delovnimi mesti.
Rezultati: Zaposleni, ki bolj pogosto uživajo sadje ali polnozrnate izdelke ali
imajo dnevno vsaj tri obroke, imajo v povprečju nižji ITM. V povprečju imajo
višji ITM zaposleni, ki bolj pogosto uživajo ocvrto hrano. Pregled deležev slabih
prehranjevalnih navad je bil naslednji: 38 % zaposlenih uživa dnevno dva obro-
ka ali manj. Manj kot enkrat na dan uživa zelenjavo 37%, sadje 39% zaposlenih.
Enkrat na teden ali pogosteje uživa ocvrto hrano 39% zaposlenih. Trikrat na te-
den ali več uživa rdeče meso 45% zaposlenih. Ribe uživa le trikrat na mesec ali
redkeje 69% zaposlenih. Izdelke iz polnozrnatih žit uživa le trikrat na mesec ali
redkeje 55% zaposlenih. Pijače z dodanim sladkorjem uživa štirikrat na teden ali
pogosteje 21% zaposlenih. Analiza je pokazala statistično značilne razlike med
delovnimi mesti pri pogostosti uživanja zelenjave in polnozrnatih izdelkov.
Razprava in zaključki: Rezultati naše raziskave kažejo, da ima znaten odstotek
delavcev v Sloveniji še vedno nezdrave prehranjevalne navade. Vsa delovna me-
sta so primerna za izvedbo intervencij.
Ključne besede: vnos hrane, delovna mesta, intervencije, ITM
158
Mojca Stubelj1, Simona Perčič2, Matija Vodopivec3
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
3 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Cankarjeva 5, 6000 Koper,
Slovenija
Uvod: V Sloveniji poteka projekt »STAR-VITAL - Združeni ukrepi za vitalnost
starejših delavcev«, ki izvaja različne intervencije za zaposlene. Z intervencija-
mi na področju spreminjanja življenjskega sloga zaposlenih, vključno z zdravimi
prehranjevalnimi navadami, lahko preprečimo prezgodnjo umrljivost, zmanjša-
mo pogostost kroničnih nenalezljivih bolezni. Posledice so pozitivni učinki na
produktivnost za delodajalca ter pozitivni socialni in ekonomski učinki za druž-
bo.
Metode: Raziskava je bila izvedena med zaposlenimi, ki so vključeni v projekt
STAR-VITAL. Pred intervencijo so izpolnili presejalni vprašalnik. Analiziranih
je bilo 863 odgovorov glede na indeks telesne mase (ITM), izbrane indikator-
je prehranjevalnih navad, ter delovna mesta zaposlenih klasificirana kot (a) ve-
činoma sedeče, (b) večinoma stoječe in (c) večinoma naporno delo. Povezavo
med ITM in prehranjevalnimi navadami smo preverili s t-testom za dva neod-
visna vzorca. Fisherjev test natančne verjetnosti je bil uporabljen za odkrivanje
razlik v prehranjevalnih navadah med delovnimi mesti.
Rezultati: Zaposleni, ki bolj pogosto uživajo sadje ali polnozrnate izdelke ali
imajo dnevno vsaj tri obroke, imajo v povprečju nižji ITM. V povprečju imajo
višji ITM zaposleni, ki bolj pogosto uživajo ocvrto hrano. Pregled deležev slabih
prehranjevalnih navad je bil naslednji: 38 % zaposlenih uživa dnevno dva obro-
ka ali manj. Manj kot enkrat na dan uživa zelenjavo 37%, sadje 39% zaposlenih.
Enkrat na teden ali pogosteje uživa ocvrto hrano 39% zaposlenih. Trikrat na te-
den ali več uživa rdeče meso 45% zaposlenih. Ribe uživa le trikrat na mesec ali
redkeje 69% zaposlenih. Izdelke iz polnozrnatih žit uživa le trikrat na mesec ali
redkeje 55% zaposlenih. Pijače z dodanim sladkorjem uživa štirikrat na teden ali
pogosteje 21% zaposlenih. Analiza je pokazala statistično značilne razlike med
delovnimi mesti pri pogostosti uživanja zelenjave in polnozrnatih izdelkov.
Razprava in zaključki: Rezultati naše raziskave kažejo, da ima znaten odstotek
delavcev v Sloveniji še vedno nezdrave prehranjevalne navade. Vsa delovna me-
sta so primerna za izvedbo intervencij.
Ključne besede: vnos hrane, delovna mesta, intervencije, ITM
158
