Page 188 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 188
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije pri vodenju
diabetesa tipa 1
Eva Skočir, Tereza Sever, Tadeja Vidmar, Andrej Starc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana,
Slovenija
Uvod: Incidenca diabetesa tipa 1 narašča. Hkrati diabetes predstavlja eno naj-
večjih tveganj za pojav mnogih drugih bolezni oz. zapletov povezanih s slad-
korno boleznijo, ter s tem veliko obremenitev za zdravstveni sistem. Zapleti
sladkorne bolezni se pojavljajo pogosteje, če je ta slabo urejena. Za sladkorno
boleznijo tipa 1 pogosto zbolevajo že otroci in mladi odrasli in s tem predsta-
vljajo velik del delovno aktivne populacije.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kritičnim pregledom
strokovne in znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah
CINAHL, Medline in ScienceDirect, dostopnih preko mrežnika DiKUL. Iska-
li smo s pomočjo ključnih besed diabetes type 1, information technology in he-
althcare, diabetes management, diabetes control, diabetes self-management,
disease management, information communication technology, in sladkorna bo-
lezen tipa 1, ki smo jih v različnih a smiselnih kombinacijah vnašali v iskalnik.
Najdenih je bilo več sto virov literature. Na podlagi ustreznosti naslovov smo
naredili ožji izbor in se nato na podlagi prebranih izvlečkov odločili, da v pri-
pravo prispevka vključimo 19 virov literature. Vključitveni kriteriji pri odloča-
nju glede uporabe virov literature: viri, objavljeni po letu 2014; viri, ki so v celoti
dostopni prek spleta; prosto dostopni članki; le strokovna in znanstvena litera-
tura, viri v slovenskem in angleškem jeziku. Iskanje literature je potekalo v dru-
gi polovici februarja in prvi polovici marca 2020.
Rezultati: Napredek na področju informacijsko komunikacijske tehnologije od-
pira možnosti za okrepljeno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo, kar pome-
ni korak k lažjemu in boljšemu vodenju sladkorne bolezni. Merilci krvnega slad-
korja kontinuirano merijo krvni sladkor in v aplikacijo na pametnem telefonu
ali direktno v inzulinsko črpalko prenašajo meritve. Omenjene črpalke se nato
povezujejo tudi z računalniki, kjer je omogočen boljši pregled nad celotnim sta-
njem krvnega sladkorja. Različne mobilne aplikacije za pametne telefone omo-
gočajo posvetovanje preko spleta in podporne skupine bolnikom. Razvoj na
tem področju odpira večje možnosti za oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo.
Novejše tehnologije nudijo priložnosti za premagovanje ovir pri oskrbi, kot so
geografska oddaljenost in pomanjkanje dostopa do informacij, ki se lahko poja-
vijo neodvisno od starosti pacienta.
Razprava in zaključek: Naprave kot so inzulinske črpalke in različne naprave za
kontinuirano merjenje krvnega sladkorja se vse bolj povezujejo druga z drugo
oziroma z različnimi programi in aplikacijami na osebnih računalnikih in pame-
tnih telefonih. Na ta način omogočajo boljši nadzor posameznika nad krvnim
sladkorjem, zdravstvenim delavcem pa pomagajo pri prepoznavanju vzorcev in
možnosti za pomoč pacientu. Tehnologija vodi k zmanjševanju pojava zapletov
sladkorne bolezni in posledično k večjemu deležu populacije, ki je sposobna
opravljati svoj poklic in k manjši obremenitvi zdravstva, zavarovalnic in države.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1, zdravstveni delavci, delovno-aktivni,
tehnološke naprave, zapleti
186
diabetesa tipa 1
Eva Skočir, Tereza Sever, Tadeja Vidmar, Andrej Starc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana,
Slovenija
Uvod: Incidenca diabetesa tipa 1 narašča. Hkrati diabetes predstavlja eno naj-
večjih tveganj za pojav mnogih drugih bolezni oz. zapletov povezanih s slad-
korno boleznijo, ter s tem veliko obremenitev za zdravstveni sistem. Zapleti
sladkorne bolezni se pojavljajo pogosteje, če je ta slabo urejena. Za sladkorno
boleznijo tipa 1 pogosto zbolevajo že otroci in mladi odrasli in s tem predsta-
vljajo velik del delovno aktivne populacije.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kritičnim pregledom
strokovne in znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah
CINAHL, Medline in ScienceDirect, dostopnih preko mrežnika DiKUL. Iska-
li smo s pomočjo ključnih besed diabetes type 1, information technology in he-
althcare, diabetes management, diabetes control, diabetes self-management,
disease management, information communication technology, in sladkorna bo-
lezen tipa 1, ki smo jih v različnih a smiselnih kombinacijah vnašali v iskalnik.
Najdenih je bilo več sto virov literature. Na podlagi ustreznosti naslovov smo
naredili ožji izbor in se nato na podlagi prebranih izvlečkov odločili, da v pri-
pravo prispevka vključimo 19 virov literature. Vključitveni kriteriji pri odloča-
nju glede uporabe virov literature: viri, objavljeni po letu 2014; viri, ki so v celoti
dostopni prek spleta; prosto dostopni članki; le strokovna in znanstvena litera-
tura, viri v slovenskem in angleškem jeziku. Iskanje literature je potekalo v dru-
gi polovici februarja in prvi polovici marca 2020.
Rezultati: Napredek na področju informacijsko komunikacijske tehnologije od-
pira možnosti za okrepljeno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo, kar pome-
ni korak k lažjemu in boljšemu vodenju sladkorne bolezni. Merilci krvnega slad-
korja kontinuirano merijo krvni sladkor in v aplikacijo na pametnem telefonu
ali direktno v inzulinsko črpalko prenašajo meritve. Omenjene črpalke se nato
povezujejo tudi z računalniki, kjer je omogočen boljši pregled nad celotnim sta-
njem krvnega sladkorja. Različne mobilne aplikacije za pametne telefone omo-
gočajo posvetovanje preko spleta in podporne skupine bolnikom. Razvoj na
tem področju odpira večje možnosti za oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo.
Novejše tehnologije nudijo priložnosti za premagovanje ovir pri oskrbi, kot so
geografska oddaljenost in pomanjkanje dostopa do informacij, ki se lahko poja-
vijo neodvisno od starosti pacienta.
Razprava in zaključek: Naprave kot so inzulinske črpalke in različne naprave za
kontinuirano merjenje krvnega sladkorja se vse bolj povezujejo druga z drugo
oziroma z različnimi programi in aplikacijami na osebnih računalnikih in pame-
tnih telefonih. Na ta način omogočajo boljši nadzor posameznika nad krvnim
sladkorjem, zdravstvenim delavcem pa pomagajo pri prepoznavanju vzorcev in
možnosti za pomoč pacientu. Tehnologija vodi k zmanjševanju pojava zapletov
sladkorne bolezni in posledično k večjemu deležu populacije, ki je sposobna
opravljati svoj poklic in k manjši obremenitvi zdravstva, zavarovalnic in države.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1, zdravstveni delavci, delovno-aktivni,
tehnološke naprave, zapleti
186
