Page 66 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 66
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Vadba za dobro počutje in zdravo telo – primer dobre prakse
gibalne vadbe za zaposlene
Vesna Boštjančič
Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Župančičeva ulica 7, 6250 Ilirska
Bistrica, Slovenija
Izhodišča in namen: Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, vendar je sodo-
ben način življenja z najrazličnejšimi tehnologijami bistveno spremenil primar-
no potrebo človeka po gibalnih aktivnostih. Svetovna zdravstvena organizacija
opozarja, da je pomanjkanje gibanja oziroma sedeč življenjski slog pomemben
vzrok za mnoge kronične bolezni sodobnega časa in je tako posledično eden
izmed dejavnikov, ki prispevajo k prezgodnji umrljivosti. Slovenija pri tem ni no-
bena izjema.
Predstavitev vsebine: Aktivna populacija v Sloveniji glede varovanja in krepi-
tve zdravja spada med ogrožene skupine prebivalcev. Skrb za lastno zdravje je
v tem obdobju pogosto zanemarjena zaradi zadovoljivega zdravstvenega sta-
nja. Različne epidemiološke raziskave so pokazale, da gibalna dejavnost varuje
pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, krepi kosti in mišice, vzdržuje psi-
hofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in
depresije ter pomaga pri krepitvi samozavesti. Stroka priporoča paleto predlo-
gov ali ukrepov, ki bi že z manjšimi spremembami na področju gibanja, prispe-
vali k boljšemu, bolj zdravemu in prijaznejšemu delovnemu okolju za zaposle-
ne. Upoštevajoč vse prednosti in koristi, ki jih prinaša tako posredna kot tudi
neposredna uvedba gibalne dejavnosti v delovno okolje, je to lahko za podjetje
ali delodajalca samo korak naprej. Na podlagi določil, smernic in spodbud jav-
nih institucij v zvezi z zdravjem na delovnem mestu so v Domu starejših obča-
nov Ilirska Bistrica uvedli aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja zaposlenih.
Kot primer dobre prakse bo predstavljena vadba za zaposlene, ki je uravnote-
ženo sestavljena iz vaj za aerobno zmogljivost, gibljivost, moč in ravnotežje. Pri
izvajanju redne enourne gibalne dejavnosti so bili upoštevani varnostni ukrepi
ter načeli uravnotežene in učinkovite vadbe.
Sklepne ugotovitve: Uporaba različnih rekvizitov in pripomočkov je v vadbo
vnesla pestrost in igrivost, medtem ko so se različne oblike dela izkazale za po-
membno motivacijsko sredstvo. Vadeči so izpostavili zadovoljstvo z načinom
dela, ki je vključeval postopnost in lastno izbiro intenzitete gibanja. Redna gi-
balna dejavnost deluje kot varovalni dejavnik, ki krepi zdravje, veča kvaliteto ži-
vljenja, podaljšuje življenje, omogoča boljše počutje in izboljšanje sposobnosti
ter posledično vpliva na boljšo delovno učinkovitost. Zavedanje, predvsem pa
upoštevanje tega je zelo pomembno za delovno aktivno populacijo ter za nji-
hove delodajalce.
Ključne besede: delovno aktivna populacija, zdravje, dobro počutje, gibalna
aktivnost, primer dobre prakse
64
gibalne vadbe za zaposlene
Vesna Boštjančič
Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Župančičeva ulica 7, 6250 Ilirska
Bistrica, Slovenija
Izhodišča in namen: Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, vendar je sodo-
ben način življenja z najrazličnejšimi tehnologijami bistveno spremenil primar-
no potrebo človeka po gibalnih aktivnostih. Svetovna zdravstvena organizacija
opozarja, da je pomanjkanje gibanja oziroma sedeč življenjski slog pomemben
vzrok za mnoge kronične bolezni sodobnega časa in je tako posledično eden
izmed dejavnikov, ki prispevajo k prezgodnji umrljivosti. Slovenija pri tem ni no-
bena izjema.
Predstavitev vsebine: Aktivna populacija v Sloveniji glede varovanja in krepi-
tve zdravja spada med ogrožene skupine prebivalcev. Skrb za lastno zdravje je
v tem obdobju pogosto zanemarjena zaradi zadovoljivega zdravstvenega sta-
nja. Različne epidemiološke raziskave so pokazale, da gibalna dejavnost varuje
pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, krepi kosti in mišice, vzdržuje psi-
hofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in
depresije ter pomaga pri krepitvi samozavesti. Stroka priporoča paleto predlo-
gov ali ukrepov, ki bi že z manjšimi spremembami na področju gibanja, prispe-
vali k boljšemu, bolj zdravemu in prijaznejšemu delovnemu okolju za zaposle-
ne. Upoštevajoč vse prednosti in koristi, ki jih prinaša tako posredna kot tudi
neposredna uvedba gibalne dejavnosti v delovno okolje, je to lahko za podjetje
ali delodajalca samo korak naprej. Na podlagi določil, smernic in spodbud jav-
nih institucij v zvezi z zdravjem na delovnem mestu so v Domu starejših obča-
nov Ilirska Bistrica uvedli aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja zaposlenih.
Kot primer dobre prakse bo predstavljena vadba za zaposlene, ki je uravnote-
ženo sestavljena iz vaj za aerobno zmogljivost, gibljivost, moč in ravnotežje. Pri
izvajanju redne enourne gibalne dejavnosti so bili upoštevani varnostni ukrepi
ter načeli uravnotežene in učinkovite vadbe.
Sklepne ugotovitve: Uporaba različnih rekvizitov in pripomočkov je v vadbo
vnesla pestrost in igrivost, medtem ko so se različne oblike dela izkazale za po-
membno motivacijsko sredstvo. Vadeči so izpostavili zadovoljstvo z načinom
dela, ki je vključeval postopnost in lastno izbiro intenzitete gibanja. Redna gi-
balna dejavnost deluje kot varovalni dejavnik, ki krepi zdravje, veča kvaliteto ži-
vljenja, podaljšuje življenje, omogoča boljše počutje in izboljšanje sposobnosti
ter posledično vpliva na boljšo delovno učinkovitost. Zavedanje, predvsem pa
upoštevanje tega je zelo pomembno za delovno aktivno populacijo ter za nji-
hove delodajalce.
Ključne besede: delovno aktivna populacija, zdravje, dobro počutje, gibalna
aktivnost, primer dobre prakse
64
