Page 10 - Perdih, Andrej, Katja Lakota, Alja Prah. 2020. Strukture bioloških molekul. Univerzitetni učbenik z recenzijo in navodila za vaje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
andrej perdih, katja lakota, alja prah
Biološke makromolekule so ključne tako za strukturo kot tudi za funkcijo celic. Večinoma so
biološke makromolekule polimeri, torej velike molekule, sestavljene iz več ponavljajočih se
manjših podenot, imenovanih monomeri. Polimeri omogočajo nešteto možnosti za raznolikost
makromolekul, sestavljenih iz omejenega nabora monomerov (pm, kjer je p dolžina polimera in
m število različnih monomernih enot), in enostavno recikliranje. Običajno nastajajo v
kondenzacijskih reakcijah (dehidracija), kjer se tvori kovalentna vez med dvema monomeroma
in se odcepi molekula vode. Razgradnji nazaj na monomerne enote pa rečemo hidroliza, pri
kateri se ob prisotnosti vode cepi vez med dvema enotama.
Poznamo štiri večje skupine bioloških makromolekul - to so ogljikovi hidrati, lipidi, nukleinske
kisline in proteini (Slika 1).
Slika 1. Poenostavljen pregled bioloških makromolekul in njihovih gradnikov.
Vse štiri skupine imajo v človeškem telesu ključne funkcije, ki jih bomo predstavili v
nadaljevanju. Poleg vode pa te štiri skupine tudi predstavljajo večino mase človeškega telesa
(Preglednica 1).
Preglednica 1. Sestava človeškega telesa.
Spojina % mase % molekul
voda 65 98
druge anorganske spojine 1.5 0.7
12 0.5
lipidi 0.4 0.04
druge organske spojine 20 0.01
1 3 × 10-5
proteini 0.1 3 × 10-11
RNA
DNA
10
Biološke makromolekule so ključne tako za strukturo kot tudi za funkcijo celic. Večinoma so
biološke makromolekule polimeri, torej velike molekule, sestavljene iz več ponavljajočih se
manjših podenot, imenovanih monomeri. Polimeri omogočajo nešteto možnosti za raznolikost
makromolekul, sestavljenih iz omejenega nabora monomerov (pm, kjer je p dolžina polimera in
m število različnih monomernih enot), in enostavno recikliranje. Običajno nastajajo v
kondenzacijskih reakcijah (dehidracija), kjer se tvori kovalentna vez med dvema monomeroma
in se odcepi molekula vode. Razgradnji nazaj na monomerne enote pa rečemo hidroliza, pri
kateri se ob prisotnosti vode cepi vez med dvema enotama.
Poznamo štiri večje skupine bioloških makromolekul - to so ogljikovi hidrati, lipidi, nukleinske
kisline in proteini (Slika 1).
Slika 1. Poenostavljen pregled bioloških makromolekul in njihovih gradnikov.
Vse štiri skupine imajo v človeškem telesu ključne funkcije, ki jih bomo predstavili v
nadaljevanju. Poleg vode pa te štiri skupine tudi predstavljajo večino mase človeškega telesa
(Preglednica 1).
Preglednica 1. Sestava človeškega telesa.
Spojina % mase % molekul
voda 65 98
druge anorganske spojine 1.5 0.7
12 0.5
lipidi 0.4 0.04
druge organske spojine 20 0.01
1 3 × 10-5
proteini 0.1 3 × 10-11
RNA
DNA
10
