Page 15 - Perdih, Andrej, Katja Lakota, Alja Prah. 2020. Strukture bioloških molekul. Univerzitetni učbenik z recenzijo in navodila za vaje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 15
strukture bioloških molekul
glukozni enoti povezani z α-1,6 vezjo. Ob povezavi maltoze z dodatno glukozo nastane
maltotrioza, ob nadaljnjem daljšanju pa dekstrini (maltodekstrini) in škrob.
Trehaloza je sestavljena iz dveh enot glukoze, povezanih z α-1,1
glikozidno vezjo. Je krvni sladkor čebel in metuljev in dobra zaloga
energije, saj s cepitvijo ene vezi pridobimo dve glukozi, kar je
energetsko ugodnejše kot cepitev ene vezi škroba. Pomembna je pri
zaščiti celic pred izsušitvijo, saj tvori gel in zadržuje vodo (Slika 8).
Slika 8. Trehaloza.
Laktoza nastane s tvorbo glikozidne vezi med C1 ogljikovim atomom β-D-galaktoze in C4
ogljikovim atomom α ali β-D-glukoze. Je glavni sladkor v mleku sesalcev, vendar nekateri odrasli
nimajo več laktaze, encima za razgradnjo laktoze, zato so laktozno intolerantni. Zato v črevesju
to laktozo razgradijo bakterije, ki povzročijo pline, nerazgrajena laktoza pa poveča osmotski
pritisk v črevesju, kar poveča količino vode v črevesju in povzroča drisko. Laktoza je stranski
produkt pri proizvodnji sira in se zaradi svojih lastnosti (stisljivost, nizka cena) pogosto dodaja
v farmacevtske oblike (npr. tablete) kot polnilo.
1.3. OLIGOSAHARIDI IN POLISAHARIDI
Oligosaharidi (iz grščine, oligo pomeni malo) vsebujejo 3-10 monosaharidnih enot in se v
glavnem nahajajo v rastlinah. Pri rastlinah (stročnice, zelje) so pogosti takšni oligosaharidi, pri
katerih je galaktoza vezana na saharozo. Primer sta rafinoza (sestavljena iz galaktoze, glukoze
in fruktoze) in stahioza (sestavljena iz dveh galaktoz, glukoze in fruktoze). Encimi v tankem
črevesu ju ne razgradijo, zato ju prebavijo bakterije debelega črevesa, kar povzroča neprijeten
nastanek plinov. Oligosaharidi se preko O- ali N-glikozidne vezi pripenjajo na proteine, lipide in
aminokisline (npr. na celični membrani, kjer služijo medceličnemu prepoznavanju).
Osnovne enote daljših polisaharidov so prav tako monosaharidi. Polisaharide lahko sestavljajo
enake (homopolisaharidi) ali različne (heteropolisharidi) monosaharidne enote. Razlikujejo se
še v tipu vezi in razvejanosti. Imajo različne funkcije – so vir energije (npr. škrob, glikogen),
tvorijo strukturne elemente (npr. celuloza, hitin, dekstran) ter celično steno.
1.3.1. Homopolisaharidi
Celuloza, prikazana na Sliki 9, je linearen polimer, sestavljen iz glukoznih monomerov,
povezanih z β-1,4 glikozidno vezjo. Posamezne verige se med seboj povezujejo z vodikovimi
vezmi, kar tvori vlakna. Celuloza je glavna komponenta celične stene in zagotovlja struturno
oporo celici. Vez β omogoča raztegnjeno strukturo molekule in posledično povezavo več verig
v fibrilarno strukturo. Človek in živali nimajo encima, ki bi razgradil β glikozidno vez, vendar se
v prebavilih nekaterih živali nahajajo bakterije, ki to lahko storijo.
Slika 9. Celuloza, linearni polimer sestavljen iz glukoznih enot.
15
glukozni enoti povezani z α-1,6 vezjo. Ob povezavi maltoze z dodatno glukozo nastane
maltotrioza, ob nadaljnjem daljšanju pa dekstrini (maltodekstrini) in škrob.
Trehaloza je sestavljena iz dveh enot glukoze, povezanih z α-1,1
glikozidno vezjo. Je krvni sladkor čebel in metuljev in dobra zaloga
energije, saj s cepitvijo ene vezi pridobimo dve glukozi, kar je
energetsko ugodnejše kot cepitev ene vezi škroba. Pomembna je pri
zaščiti celic pred izsušitvijo, saj tvori gel in zadržuje vodo (Slika 8).
Slika 8. Trehaloza.
Laktoza nastane s tvorbo glikozidne vezi med C1 ogljikovim atomom β-D-galaktoze in C4
ogljikovim atomom α ali β-D-glukoze. Je glavni sladkor v mleku sesalcev, vendar nekateri odrasli
nimajo več laktaze, encima za razgradnjo laktoze, zato so laktozno intolerantni. Zato v črevesju
to laktozo razgradijo bakterije, ki povzročijo pline, nerazgrajena laktoza pa poveča osmotski
pritisk v črevesju, kar poveča količino vode v črevesju in povzroča drisko. Laktoza je stranski
produkt pri proizvodnji sira in se zaradi svojih lastnosti (stisljivost, nizka cena) pogosto dodaja
v farmacevtske oblike (npr. tablete) kot polnilo.
1.3. OLIGOSAHARIDI IN POLISAHARIDI
Oligosaharidi (iz grščine, oligo pomeni malo) vsebujejo 3-10 monosaharidnih enot in se v
glavnem nahajajo v rastlinah. Pri rastlinah (stročnice, zelje) so pogosti takšni oligosaharidi, pri
katerih je galaktoza vezana na saharozo. Primer sta rafinoza (sestavljena iz galaktoze, glukoze
in fruktoze) in stahioza (sestavljena iz dveh galaktoz, glukoze in fruktoze). Encimi v tankem
črevesu ju ne razgradijo, zato ju prebavijo bakterije debelega črevesa, kar povzroča neprijeten
nastanek plinov. Oligosaharidi se preko O- ali N-glikozidne vezi pripenjajo na proteine, lipide in
aminokisline (npr. na celični membrani, kjer služijo medceličnemu prepoznavanju).
Osnovne enote daljših polisaharidov so prav tako monosaharidi. Polisaharide lahko sestavljajo
enake (homopolisaharidi) ali različne (heteropolisharidi) monosaharidne enote. Razlikujejo se
še v tipu vezi in razvejanosti. Imajo različne funkcije – so vir energije (npr. škrob, glikogen),
tvorijo strukturne elemente (npr. celuloza, hitin, dekstran) ter celično steno.
1.3.1. Homopolisaharidi
Celuloza, prikazana na Sliki 9, je linearen polimer, sestavljen iz glukoznih monomerov,
povezanih z β-1,4 glikozidno vezjo. Posamezne verige se med seboj povezujejo z vodikovimi
vezmi, kar tvori vlakna. Celuloza je glavna komponenta celične stene in zagotovlja struturno
oporo celici. Vez β omogoča raztegnjeno strukturo molekule in posledično povezavo več verig
v fibrilarno strukturo. Človek in živali nimajo encima, ki bi razgradil β glikozidno vez, vendar se
v prebavilih nekaterih živali nahajajo bakterije, ki to lahko storijo.
Slika 9. Celuloza, linearni polimer sestavljen iz glukoznih enot.
15
