Page 320 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 320
opereta med obema svetovnima vojnama
mika med takratnim predsednikom gledališkega sveta Danilom Požarjem
in Dušanom Pirjevcem iz Ljubljane. Povzročil jo je Požarjev članek v Naših
razgledih, v katerem ta sporoča javnosti, da je gledališki svet ugotovil, da bo
njegova glavna naloga »popularizirati gledališče«,
ker je današnja struktura obiskovalcev porazna. Če pa hočemo lju
di kar takoj potegniti v gledališča, potem je nujno, da pripravimo
tako v Drami kot v Operi nekaj »lažjih del«, to pa je v Operi »ope
reta« in v Drami »dobra komedija«.10
Dušan Pirjevec se je v reviji Sodobnost odzval na Požarjevo izjavo z
gloso Krpanova kobila v Mariboru in menil, da mora
glede na Požarjeve podatke, z mariborskim gledališčem biti mno
gokaj in hudo narobe, kar kaže, da sta prebivalstvo in delavstvo
mariborskega okraja še vedno na presenetljivo nizki stopnji kultur
nega razvoja.11
Da jim v mariborskem gledališču ni uspelo uprizarjati operet, je ne-
koliko prispeval tudi glasbeni kritik Vlado Golob, ki je v kritiškem poro-
čilu zapisal:
Opereta je torej zaradi svoje vsebinske orientacije nekvalitetna, ra
zen v redkih primerih, kjer je družbena satira opravljala določeno,
ampak časovno omejeno družbeno funkcijo, v svoji glasbeni faktu
ri pa je izrazito profana in je zato izgubila svojo vrednost, brž ko se
je časovno odmaknila …12
Ponovno si je prizadeval opereto (pa tudi muzikal) uvrstiti v sporede
mariborskega gledališča Henrik Neubauer v sezoni 1984/85, vendar je os-
tal umetniški vodja mariborske Opere le dve sezoni in mu načrt ni uspel.
Tako so v SNG v Mariboru kot prvo opereto, Netopirja J. Straussa,
prvič spet uprizorili v sezoni 1986/87, v času umetniškega vodje Staneta
Jurgca (premiera je bila 6. februarja 1987). Izvajali so jo v slovenskem pre-
vodu Otona Župančiča. Režiser je bil Vlado Štefančić, dirigiral pa je Uroš
Lajovic.
10 Danilo Požar, »Kje je načelnost ali ne živimo od kritike«, Naši razgledi, 5. oktober
1963, 381.
11 Dušan Pirjevec, »Krpanova kobila v Mariboru«, Sodobnost 11, št. 11 (1963): 1050,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y0X5BSTL.
12 Vlado Golob, »Predstava, kakršne si želimo. Seviljski brivec v mariborski Operi –
Cipcijevo mojstrsko vodstvo«, Večer, 9. april 1963, 5.
318
mika med takratnim predsednikom gledališkega sveta Danilom Požarjem
in Dušanom Pirjevcem iz Ljubljane. Povzročil jo je Požarjev članek v Naših
razgledih, v katerem ta sporoča javnosti, da je gledališki svet ugotovil, da bo
njegova glavna naloga »popularizirati gledališče«,
ker je današnja struktura obiskovalcev porazna. Če pa hočemo lju
di kar takoj potegniti v gledališča, potem je nujno, da pripravimo
tako v Drami kot v Operi nekaj »lažjih del«, to pa je v Operi »ope
reta« in v Drami »dobra komedija«.10
Dušan Pirjevec se je v reviji Sodobnost odzval na Požarjevo izjavo z
gloso Krpanova kobila v Mariboru in menil, da mora
glede na Požarjeve podatke, z mariborskim gledališčem biti mno
gokaj in hudo narobe, kar kaže, da sta prebivalstvo in delavstvo
mariborskega okraja še vedno na presenetljivo nizki stopnji kultur
nega razvoja.11
Da jim v mariborskem gledališču ni uspelo uprizarjati operet, je ne-
koliko prispeval tudi glasbeni kritik Vlado Golob, ki je v kritiškem poro-
čilu zapisal:
Opereta je torej zaradi svoje vsebinske orientacije nekvalitetna, ra
zen v redkih primerih, kjer je družbena satira opravljala določeno,
ampak časovno omejeno družbeno funkcijo, v svoji glasbeni faktu
ri pa je izrazito profana in je zato izgubila svojo vrednost, brž ko se
je časovno odmaknila …12
Ponovno si je prizadeval opereto (pa tudi muzikal) uvrstiti v sporede
mariborskega gledališča Henrik Neubauer v sezoni 1984/85, vendar je os-
tal umetniški vodja mariborske Opere le dve sezoni in mu načrt ni uspel.
Tako so v SNG v Mariboru kot prvo opereto, Netopirja J. Straussa,
prvič spet uprizorili v sezoni 1986/87, v času umetniškega vodje Staneta
Jurgca (premiera je bila 6. februarja 1987). Izvajali so jo v slovenskem pre-
vodu Otona Župančiča. Režiser je bil Vlado Štefančić, dirigiral pa je Uroš
Lajovic.
10 Danilo Požar, »Kje je načelnost ali ne živimo od kritike«, Naši razgledi, 5. oktober
1963, 381.
11 Dušan Pirjevec, »Krpanova kobila v Mariboru«, Sodobnost 11, št. 11 (1963): 1050,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y0X5BSTL.
12 Vlado Golob, »Predstava, kakršne si želimo. Seviljski brivec v mariborski Operi –
Cipcijevo mojstrsko vodstvo«, Večer, 9. april 1963, 5.
318
