Page 315 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 315
različni pogledi na opereto in njeno recepcijo skozi čas v mariborskem gledališču
privlačuje občinstvo, kar se je izkazalo že ob izvedbi Offenbachove komične
operete Monsieur und Madame Denis.«4
Poleg Offenbacha so bili (do zadnje sezone nemškega gledališča 1918/19)
zastopani na gledališkem repertoarju v Mariboru skoraj vsi pomembnejši,
pa tudi manj znani ustvarjalci operete. Že v sezoni 1864/65 se je Radler od-
ločil za izvedbo operet avstrijskega skladatelja, utemeljitelja klasične dunaj-
ske operete, Franza von Suppéja. Kot prvo so v Mariboru izvedli njegovo
opereto enodejanko Veseli fantje (28. marca 1865); Suppé je namreč, prav
tako kot Offenbach (pod vplivom slednjega), najprej pisal enodejanke. Za
prvo dunajsko klasično opereto velja njegov Penzionat (1860), ki je bil v Ma-
riboru na sporedu še isto leto (v sezoni 1865/66). Do konca sezone 1915/16 so
ravnatelji skoraj vsako leto vključili v sporede Suppéjeve pomembnejše, a
danes že povsem pozabljene operetne enodejanke (med temi zlasti – poleg
dveh omenjenih – Deset deklet in nobenega moža, Lahka konjenica, Pusto
lovščine banditov, Lepa Galateja) in celovečerne operete (Fatinica, Donna
Juanitta, Boccaccio, Franz Schubert idr.).5 V sezoni 1865/66, v času ravnate-
ljev Antona Balvánskega in Karla Haaga, so v Mariboru tudi prvič (28. de-
cembra 1865) izvedli tedaj zelo priljubljeno opereto Moštvo na krov hrva-
škega skladatelja Ivana Zajca. Poleg navedene so občasno uvrstili v sporede
(do leta 1899) tudi nekaj drugih Zajčevih operet (Neapeljske postopače, Ja
neza in Ivano in Mojstrski strel iz Pottensteina).
Od sezone 1870/71 so bile na gledaliških sporedih tudi operete nemške-
ga skladatelja (tudi znanega libretista) Richarda Genéeja (Generalna vaja,
Mornariški kadet, Nanon, Trozveza in Mohikanci), od sezone 1874/75 do
1907/08 pa tudi francoskega skladatelja Alexandra Charlesa Lecocqa, naj-
pomembnejšega naslednika Offenbacha (Hčerka gospe Angot, Sto devic, Gi
roflé-Girofla, Mali vojvoda).
V sezoni 1874/75 so v mariborskem gledališču (v času ravnatelja Jo-
sefa Dietza) začeli izvajati tudi operetne stvaritve prvega ustvarjalca du-
najske operete, t. i. zlatega obdobja Johanna Straussa ml. Najprej so izved-
li njegovo opereto Karneval v Rimu (21. marca 1875), nato pa so se vrstile
izvedbe njegovih del vsako sezono (razen v sezonah 1876/77 in med prvo
svetovno vojno 1914/15). Na repertoarju so bile skoraj vse Straussove prilju-
bljene in tudi danes manj izvajane operete (Netopir, Princ Metuzalem, Kral
jičina čipkasta rutica, Cagliostro na Dunaju, Vesela vojna, Noč v Benetkah,
4 Ibid.
5 Suppé je označeval svoja glasbeno-gledališka dela kot komična opera (Komische
Oper), komična opereta (Komische Operette), komična mitološka opera (Komische
Mytologische Oper) ipd.
313
privlačuje občinstvo, kar se je izkazalo že ob izvedbi Offenbachove komične
operete Monsieur und Madame Denis.«4
Poleg Offenbacha so bili (do zadnje sezone nemškega gledališča 1918/19)
zastopani na gledališkem repertoarju v Mariboru skoraj vsi pomembnejši,
pa tudi manj znani ustvarjalci operete. Že v sezoni 1864/65 se je Radler od-
ločil za izvedbo operet avstrijskega skladatelja, utemeljitelja klasične dunaj-
ske operete, Franza von Suppéja. Kot prvo so v Mariboru izvedli njegovo
opereto enodejanko Veseli fantje (28. marca 1865); Suppé je namreč, prav
tako kot Offenbach (pod vplivom slednjega), najprej pisal enodejanke. Za
prvo dunajsko klasično opereto velja njegov Penzionat (1860), ki je bil v Ma-
riboru na sporedu še isto leto (v sezoni 1865/66). Do konca sezone 1915/16 so
ravnatelji skoraj vsako leto vključili v sporede Suppéjeve pomembnejše, a
danes že povsem pozabljene operetne enodejanke (med temi zlasti – poleg
dveh omenjenih – Deset deklet in nobenega moža, Lahka konjenica, Pusto
lovščine banditov, Lepa Galateja) in celovečerne operete (Fatinica, Donna
Juanitta, Boccaccio, Franz Schubert idr.).5 V sezoni 1865/66, v času ravnate-
ljev Antona Balvánskega in Karla Haaga, so v Mariboru tudi prvič (28. de-
cembra 1865) izvedli tedaj zelo priljubljeno opereto Moštvo na krov hrva-
škega skladatelja Ivana Zajca. Poleg navedene so občasno uvrstili v sporede
(do leta 1899) tudi nekaj drugih Zajčevih operet (Neapeljske postopače, Ja
neza in Ivano in Mojstrski strel iz Pottensteina).
Od sezone 1870/71 so bile na gledaliških sporedih tudi operete nemške-
ga skladatelja (tudi znanega libretista) Richarda Genéeja (Generalna vaja,
Mornariški kadet, Nanon, Trozveza in Mohikanci), od sezone 1874/75 do
1907/08 pa tudi francoskega skladatelja Alexandra Charlesa Lecocqa, naj-
pomembnejšega naslednika Offenbacha (Hčerka gospe Angot, Sto devic, Gi
roflé-Girofla, Mali vojvoda).
V sezoni 1874/75 so v mariborskem gledališču (v času ravnatelja Jo-
sefa Dietza) začeli izvajati tudi operetne stvaritve prvega ustvarjalca du-
najske operete, t. i. zlatega obdobja Johanna Straussa ml. Najprej so izved-
li njegovo opereto Karneval v Rimu (21. marca 1875), nato pa so se vrstile
izvedbe njegovih del vsako sezono (razen v sezonah 1876/77 in med prvo
svetovno vojno 1914/15). Na repertoarju so bile skoraj vse Straussove prilju-
bljene in tudi danes manj izvajane operete (Netopir, Princ Metuzalem, Kral
jičina čipkasta rutica, Cagliostro na Dunaju, Vesela vojna, Noč v Benetkah,
4 Ibid.
5 Suppé je označeval svoja glasbeno-gledališka dela kot komična opera (Komische
Oper), komična opereta (Komische Operette), komična mitološka opera (Komische
Mytologische Oper) ipd.
313
