Page 319 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 319
različni pogledi na opereto in njeno recepcijo skozi čas v mariborskem gledališču
Na stanje v mariborskem gledališču je opozoril tudi takratni kritik,
skladatelj Karol Pahor, ko je v oceni uprizoritve operete Pri belem konjičku
(Im weissen Rössl) Ralpha Benetzkega zapisal:
Komur se hoče torej spektakla, kakršnega še Maribor ni doživel,
naj ne zamudi ogledati si Belega konjička, človeku je hudo, ko vidi,
kako ginejo ideali, kako pada splošni nivo, a iz ljubezni do gledali
šča želi, naj bi Beli konjički napolnili blagajno, da bo lahko vsaj še
nekaj odrajtala za ubogo umetnost, za tisti drobec, ki se kakor dra
gulj še blesti med brozgo.9
Poleg operet tujih skladateljev so uprizarjali, kot že omenjeno, tudi
operete slovenskih avtorjev: tri operetne stvaritve Viktorja Parme, tri ope-
rete (Prebrisani amor, Rdeči nageljni in Zaroka na Jadranu) Pavla Rasber-
gerja, Vse za šalo Josipa Jiranka, Majdo Marjana Kozine, Študentje smo Da-
nila Bučarja in Habakuk Radovana Gobca.
Med drugo svetovno vojno, ko je mariborsko gledališče po dvanajstih
letih spet prešlo v nemške roke, so v nemškem Mestnem gledališču (Stadt
theater in Marburg) poleg oper uprizarjali vsako sezono tudi operete. Že
v prvi sezoni 1941/42 kar trinajstih skladateljev, med njimi Josefa Straussa,
Carla Zellerja, Walterja Kolla, Ralpha Benatzkega, Nika Dostala, Johanna
Straussa ml., Franza Lehárja, Franza von Suppeja in Eduarda Künnekeja.
Po drugi svetovni vojni je v mariborskem gledališču vladal odklonil-
ni odnos do operete. Izjema so bile operetne predstave od leta 1952 do 1957
v nekdanjem Domu Jugoslovanske ljudske armade (JLA), današnjem Na-
rodnem domu, v izvedbi operetnega ansambla, ki ga je ustanovil in vodil
dirigent Pavel Brzulja. Sestavljali so ga operni solisti in člani opernega or-
kestra Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Izvedli so sedem ope-
ret, med drugim Deželo smehljaja Franza Lehárja, Pri belem konjičku Ralp-
ha Benatzkega, Prebrisani amor Pavla Rasbergerja in Pri treh mladenkah
Franza Schuberta.
Po drugi svetovni vojni se je v Slovenskem narodnem gledališču v Ma-
riboru kot prvi odločil uprizoriti opereto Vladimir Kobler, in sicer Planin
sko rožo Radovana Gobca (29. junij 1963), in s tem »sprožil« t. i. operetno
vojno, ki bo ostala zapisana v zgodovini mariborske Opere kot eden iz-
med neprijetnih dogodkov. Odmevala je tudi v medijih, še posebno pole-
9 r. [Radovan Gobec], »Pri belem konjičku. Opereta v treh dejanjih«, Mariborski Ve
černik »Jutra« 13, št. 293 (27. december 1932): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NB-
N:SI:DOC-QD8LUVG8.
317
Na stanje v mariborskem gledališču je opozoril tudi takratni kritik,
skladatelj Karol Pahor, ko je v oceni uprizoritve operete Pri belem konjičku
(Im weissen Rössl) Ralpha Benetzkega zapisal:
Komur se hoče torej spektakla, kakršnega še Maribor ni doživel,
naj ne zamudi ogledati si Belega konjička, človeku je hudo, ko vidi,
kako ginejo ideali, kako pada splošni nivo, a iz ljubezni do gledali
šča želi, naj bi Beli konjički napolnili blagajno, da bo lahko vsaj še
nekaj odrajtala za ubogo umetnost, za tisti drobec, ki se kakor dra
gulj še blesti med brozgo.9
Poleg operet tujih skladateljev so uprizarjali, kot že omenjeno, tudi
operete slovenskih avtorjev: tri operetne stvaritve Viktorja Parme, tri ope-
rete (Prebrisani amor, Rdeči nageljni in Zaroka na Jadranu) Pavla Rasber-
gerja, Vse za šalo Josipa Jiranka, Majdo Marjana Kozine, Študentje smo Da-
nila Bučarja in Habakuk Radovana Gobca.
Med drugo svetovno vojno, ko je mariborsko gledališče po dvanajstih
letih spet prešlo v nemške roke, so v nemškem Mestnem gledališču (Stadt
theater in Marburg) poleg oper uprizarjali vsako sezono tudi operete. Že
v prvi sezoni 1941/42 kar trinajstih skladateljev, med njimi Josefa Straussa,
Carla Zellerja, Walterja Kolla, Ralpha Benatzkega, Nika Dostala, Johanna
Straussa ml., Franza Lehárja, Franza von Suppeja in Eduarda Künnekeja.
Po drugi svetovni vojni je v mariborskem gledališču vladal odklonil-
ni odnos do operete. Izjema so bile operetne predstave od leta 1952 do 1957
v nekdanjem Domu Jugoslovanske ljudske armade (JLA), današnjem Na-
rodnem domu, v izvedbi operetnega ansambla, ki ga je ustanovil in vodil
dirigent Pavel Brzulja. Sestavljali so ga operni solisti in člani opernega or-
kestra Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Izvedli so sedem ope-
ret, med drugim Deželo smehljaja Franza Lehárja, Pri belem konjičku Ralp-
ha Benatzkega, Prebrisani amor Pavla Rasbergerja in Pri treh mladenkah
Franza Schuberta.
Po drugi svetovni vojni se je v Slovenskem narodnem gledališču v Ma-
riboru kot prvi odločil uprizoriti opereto Vladimir Kobler, in sicer Planin
sko rožo Radovana Gobca (29. junij 1963), in s tem »sprožil« t. i. operetno
vojno, ki bo ostala zapisana v zgodovini mariborske Opere kot eden iz-
med neprijetnih dogodkov. Odmevala je tudi v medijih, še posebno pole-
9 r. [Radovan Gobec], »Pri belem konjičku. Opereta v treh dejanjih«, Mariborski Ve
černik »Jutra« 13, št. 293 (27. december 1932): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NB-
N:SI:DOC-QD8LUVG8.
317
