Page 316 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 316
opereta med obema svetovnima vojnama
Cigan baron, Kneginja N inetta, Jabuka – praznik jabolk, Dišeča perla, Du
najska kri, Tisoč in ena noč, Bogata dekleta); največkrat pa so izvedli opere-
ti Netopir (od 29. marca 1876 do 5. oktobra 1917 je bila na sporedu sedemde-
setkrat) in Cigan baron (od 11. marca 1886 do 4. decembra 1915 so ga izvedli
enainpetdesetkrat).
J. Straussu ml. so sledili drugi pomembni predstavniki dunajske ope-
rete iz t. i. zlatega obdobja: Carl (Karl) Millöcker (od sezone 1882/83 do
1917/18 so v Mariboru izvedli njegove operete Apajune – vodnar, Študent –
berač (prosjak), Gasparone, Začarani grad, Devica iz Bellvilla, Sedem Šva
bov, Viceadmiral, Ubogi Jonatan, Srečnež, Poskusni poljub, Severni sij, Mladi
Heidelberg, največkrat pa opereto Študent – berač (prosjak), kar oseminšti-
ridesetkrat); nadalje Carl Zeller (od 1887/88 do 1918/19 so bile na sporedu
njegove operete Klatež, Ptičar, Nadzornik, Kletar, med navedenimi deli je
bil Ptičar izveden triinštiridesetkrat); Carl Michael Ziehrer (od 1892/93 do
1917/18 so izvajali operete Dišeča perla, Potepuhi, Tri želje, Lepi Rigo, Tujski
vodnik, Prebrisano dekle, Ljubezenski valček, Hišni general, največkrat pa
Potepuhi – devetintridesetkrat) in Richard Heuberger (v sezonah 1899/1900
do 1917/18 so najpogosteje izvedli njegovo priljubljeno opereto Ples v ope
ri, in to šestnajstkrat, le enkrat pa njegovi opereti Vaša ekscelenca in Dete).
V zgodovino dunajske operete so se zapisali tudi skladatelji, ki so se
uveljavili le z enim delom te zvrsti. Njihove operete (tudi tiste, ki so danes
že pozabljene) so nekoč pogosto izvajali v gledališčih avstro-ogrske monar-
hije, tudi v Mariboru (v drugi polovici 19. stoletja in še v 20.). K takšnim
sodijo Josef Lanner (Alt-Wien), brat J. Straussa ml. Josef Strauss (Pomlad
ni zrak), Rudolf Dellinger (Don Cesar), Josef Hellmesberger (Deklica z vijo
licami), Karl Weinberger (Smejoči se dediči), Alexander Neumann (Izposo
jevalec), Eugen Taund (Smejoča se golobica), Clemens Stix (Pustolovec) in še
Hermann Zumpe, Alphons Czibulka, Eduard Wagnes.
Med francoskimi operetnimi ustvarjalci je bil na odru mariborskega
gledališča posebno priljubljen Robert Planquette, čigar opereto Cornevillski
zvonovi so (od 1881/82 do 1917/18) izvajali skoraj vsako sezono, vsaj enkrat pa
tudi opereto Punčka Edmonda Audrana.
Večkrat sta bila na sporedu v Mariboru s svojimi operetami prisotna
tudi angleška avtorja Arthur Sullivan (z opereto Mikado) in Sidney Jones
(z opereto Gejša).
V začetku novega, 20. stoletja so tudi v mariborskem gledališču za-
čeli izvajati operete skladateljev novejšega t. i. srebrnega obdobja, katere-
ga prvi predstavnik je bil Heinrich Reinhardt (Sladko dekle, Dragi ljubček,
314
Cigan baron, Kneginja N inetta, Jabuka – praznik jabolk, Dišeča perla, Du
najska kri, Tisoč in ena noč, Bogata dekleta); največkrat pa so izvedli opere-
ti Netopir (od 29. marca 1876 do 5. oktobra 1917 je bila na sporedu sedemde-
setkrat) in Cigan baron (od 11. marca 1886 do 4. decembra 1915 so ga izvedli
enainpetdesetkrat).
J. Straussu ml. so sledili drugi pomembni predstavniki dunajske ope-
rete iz t. i. zlatega obdobja: Carl (Karl) Millöcker (od sezone 1882/83 do
1917/18 so v Mariboru izvedli njegove operete Apajune – vodnar, Študent –
berač (prosjak), Gasparone, Začarani grad, Devica iz Bellvilla, Sedem Šva
bov, Viceadmiral, Ubogi Jonatan, Srečnež, Poskusni poljub, Severni sij, Mladi
Heidelberg, največkrat pa opereto Študent – berač (prosjak), kar oseminšti-
ridesetkrat); nadalje Carl Zeller (od 1887/88 do 1918/19 so bile na sporedu
njegove operete Klatež, Ptičar, Nadzornik, Kletar, med navedenimi deli je
bil Ptičar izveden triinštiridesetkrat); Carl Michael Ziehrer (od 1892/93 do
1917/18 so izvajali operete Dišeča perla, Potepuhi, Tri želje, Lepi Rigo, Tujski
vodnik, Prebrisano dekle, Ljubezenski valček, Hišni general, največkrat pa
Potepuhi – devetintridesetkrat) in Richard Heuberger (v sezonah 1899/1900
do 1917/18 so najpogosteje izvedli njegovo priljubljeno opereto Ples v ope
ri, in to šestnajstkrat, le enkrat pa njegovi opereti Vaša ekscelenca in Dete).
V zgodovino dunajske operete so se zapisali tudi skladatelji, ki so se
uveljavili le z enim delom te zvrsti. Njihove operete (tudi tiste, ki so danes
že pozabljene) so nekoč pogosto izvajali v gledališčih avstro-ogrske monar-
hije, tudi v Mariboru (v drugi polovici 19. stoletja in še v 20.). K takšnim
sodijo Josef Lanner (Alt-Wien), brat J. Straussa ml. Josef Strauss (Pomlad
ni zrak), Rudolf Dellinger (Don Cesar), Josef Hellmesberger (Deklica z vijo
licami), Karl Weinberger (Smejoči se dediči), Alexander Neumann (Izposo
jevalec), Eugen Taund (Smejoča se golobica), Clemens Stix (Pustolovec) in še
Hermann Zumpe, Alphons Czibulka, Eduard Wagnes.
Med francoskimi operetnimi ustvarjalci je bil na odru mariborskega
gledališča posebno priljubljen Robert Planquette, čigar opereto Cornevillski
zvonovi so (od 1881/82 do 1917/18) izvajali skoraj vsako sezono, vsaj enkrat pa
tudi opereto Punčka Edmonda Audrana.
Večkrat sta bila na sporedu v Mariboru s svojimi operetami prisotna
tudi angleška avtorja Arthur Sullivan (z opereto Mikado) in Sidney Jones
(z opereto Gejša).
V začetku novega, 20. stoletja so tudi v mariborskem gledališču za-
čeli izvajati operete skladateljev novejšega t. i. srebrnega obdobja, katere-
ga prvi predstavnik je bil Heinrich Reinhardt (Sladko dekle, Dragi ljubček,
314