Page 354 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 354
opereta med obema svetovnima vojnama
žiser pa je zrežiral več kot dvajset operet in veseloiger, v katerih je pogosto
tudi nastopal. Po drugi svetovni vojni je bil predčasno upokojen, kar je nje-
gov prijatelj Rasberger označil za veliko krivico.46 Josip Povhe je med le-
toma 1920 in 1922 v Mariboru zrežiral skupaj enajst operet klasičnega re-
pertoarja in Parmove Caričine amazonke.47 O posameznih režijah je malo
znanega, saj so se poročevalci bolj posvečali solistom, medtem ko so diri-
gente in režiserje omenjali zgolj v nekaj besedah. Za sezono 1920/21 beremo,
da je režija operete Ples v operi (R. Heuberger) »storila vse, kar je mogla pri
naših skromnih razmerah storiti.«48 Čeprav so bile omembe režije redke, je
mogoče zaključiti, da je Povhe pustil v Mariboru neizbrisne sledi.
Spomladi leta 1921 so k režiji povabili basista Emila Rumpla, ki je v se-
zonah 1921/22 in 1922/23 zrežiral pet del, opereto Johanna Straussa ml. Ci
gan baron ter opere Prodana nevesta (B. Smetana), Car in tesar (A. Lor-
tzing), Hoffmannove pripovedke (J. Offenbach) in Faust (Ch. Gounod).49
Emil Rumpel (1890–1960), poklicno uradnik, sicer pa operni in koncertni
pevec, se je izobraževal v glasbeni šoli ljubljanske Matice pri Mateju Hu-
badu, zasebno v Celovcu in nato na konservatoriju v Trstu, kjer je leta 1913
debitiral na odru slovenskega gledališča ter nastopal v operah in operetah.
Med vojno je kot uradnik služboval na Dunaju, nadaljeval študij petja pri
E. Stegru in dobil poskusni angažma v dunajski Volksoperi. Po vojni se je
vrnil v Ljubljano in stopil na oder Narodnega gledališča, eno leto je deloval
v Osijeku, nato v Mariboru in od leta 1925 do 1933 v Ljubljani, kjer pa je so-
deloval le pogodbeno ter redno opravljal službo v gospodarstvu. Izvajal je
širok operni repertoar in bil najbolj cenjen kot Kecal in Mefisto.50 Režije to-
rej ni študiral, pač pa je imel kot pevec bogate odrske izkušnje. Ob njego-
vi prvi režiji v Mariboru, opereti Cigan baron, je poročevalec zapisal, da je
bilo delo dobro izvedeno, vendar režiser ni dosegel ravni Josipa Povheta.51
46 Pavel Rasberger, »K smrti Josipa Povheta«, Vestnik, 16. julij 1951, 2. Mariborski časo-
pis Vestnik je bil neposredni predhodnik časnika Večer, kakor se imenuje od jeseni
leta 1952. Glej tudi Jt, »Josip Povhe – slovenski igralec in režiser (1884–1951)«, 70–4.
47 Ravnjak, Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, 599–600.
48 r. [Karol Pahor], »Kultura in umetnost. Ples v operi«, Tabor I, št. 57 (3. november
1920): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KRLBSAL.
49 Ravnjak, Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, 600.
50 Radoslav Hrovatin, »Rumpel, Emil (1890–1960)«, Slovenska biografija (Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
2013), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi526293/; P. B., »Rumpel, Emil«, v
Slovenski gledališki leksikon III, ur. Smiljan Samec (Ljubljana: Mestno gledališče lju-
bljansko, 1972), 602.
51 Anon., »Kultura in umetnost. Cigan baron«, Tabor III, št. 64 (18. marec 1922): 3,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WBNN2IAR.
352
žiser pa je zrežiral več kot dvajset operet in veseloiger, v katerih je pogosto
tudi nastopal. Po drugi svetovni vojni je bil predčasno upokojen, kar je nje-
gov prijatelj Rasberger označil za veliko krivico.46 Josip Povhe je med le-
toma 1920 in 1922 v Mariboru zrežiral skupaj enajst operet klasičnega re-
pertoarja in Parmove Caričine amazonke.47 O posameznih režijah je malo
znanega, saj so se poročevalci bolj posvečali solistom, medtem ko so diri-
gente in režiserje omenjali zgolj v nekaj besedah. Za sezono 1920/21 beremo,
da je režija operete Ples v operi (R. Heuberger) »storila vse, kar je mogla pri
naših skromnih razmerah storiti.«48 Čeprav so bile omembe režije redke, je
mogoče zaključiti, da je Povhe pustil v Mariboru neizbrisne sledi.
Spomladi leta 1921 so k režiji povabili basista Emila Rumpla, ki je v se-
zonah 1921/22 in 1922/23 zrežiral pet del, opereto Johanna Straussa ml. Ci
gan baron ter opere Prodana nevesta (B. Smetana), Car in tesar (A. Lor-
tzing), Hoffmannove pripovedke (J. Offenbach) in Faust (Ch. Gounod).49
Emil Rumpel (1890–1960), poklicno uradnik, sicer pa operni in koncertni
pevec, se je izobraževal v glasbeni šoli ljubljanske Matice pri Mateju Hu-
badu, zasebno v Celovcu in nato na konservatoriju v Trstu, kjer je leta 1913
debitiral na odru slovenskega gledališča ter nastopal v operah in operetah.
Med vojno je kot uradnik služboval na Dunaju, nadaljeval študij petja pri
E. Stegru in dobil poskusni angažma v dunajski Volksoperi. Po vojni se je
vrnil v Ljubljano in stopil na oder Narodnega gledališča, eno leto je deloval
v Osijeku, nato v Mariboru in od leta 1925 do 1933 v Ljubljani, kjer pa je so-
deloval le pogodbeno ter redno opravljal službo v gospodarstvu. Izvajal je
širok operni repertoar in bil najbolj cenjen kot Kecal in Mefisto.50 Režije to-
rej ni študiral, pač pa je imel kot pevec bogate odrske izkušnje. Ob njego-
vi prvi režiji v Mariboru, opereti Cigan baron, je poročevalec zapisal, da je
bilo delo dobro izvedeno, vendar režiser ni dosegel ravni Josipa Povheta.51
46 Pavel Rasberger, »K smrti Josipa Povheta«, Vestnik, 16. julij 1951, 2. Mariborski časo-
pis Vestnik je bil neposredni predhodnik časnika Večer, kakor se imenuje od jeseni
leta 1952. Glej tudi Jt, »Josip Povhe – slovenski igralec in režiser (1884–1951)«, 70–4.
47 Ravnjak, Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, 599–600.
48 r. [Karol Pahor], »Kultura in umetnost. Ples v operi«, Tabor I, št. 57 (3. november
1920): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KRLBSAL.
49 Ravnjak, Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, 600.
50 Radoslav Hrovatin, »Rumpel, Emil (1890–1960)«, Slovenska biografija (Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
2013), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi526293/; P. B., »Rumpel, Emil«, v
Slovenski gledališki leksikon III, ur. Smiljan Samec (Ljubljana: Mestno gledališče lju-
bljansko, 1972), 602.
51 Anon., »Kultura in umetnost. Cigan baron«, Tabor III, št. 64 (18. marec 1922): 3,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WBNN2IAR.
352
