Page 356 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 356
opereta med obema svetovnima vojnama
mentu«.57 Kot pravi Rasberger, mu je bilo »naravno podajanje mnogo bolj
pri srcu kot pretirano besedičenje in gestikuliranje«, prav tako ga nista pre
pričala ne avantgardizem in ne eksperimentiranje.58 Zagovarjal pa je uni-
cum velikega igralca, ki po njegovem mnenju smiselno dopolnjuje režiser-
jeve zamisli in soglasno z njim posega po premišljenih eksperimentalnih
sredstvih izraza.59 Pavel Rasberger je od leta 1922 do 1940 v Mariboru zreži-
ral številne klasične operete ter Parmovega Nečaka in Caričine amazonke.
V sezoni 1922/23 je režiral vseh šest operet, vendar poročevalec v Taboru o
režiji ni posebej poročal. Iz skopih zapisov razberemo kratke pohvale, kot
primerno, vzorno, temeljito, vešče …, vključujoč sceno in kostume.60 To,
kako marginalen pomen je imela režija v tem času, potrjuje tudi zapis ob
Rasbergerjevi 25-letnici umetniškega dela, ki slavi njegove igralske in pev-
ske vloge, režije pa ne omenja.61
Pevec Rudolf Urvalek je režiral v sezonah 1923/24 in 1926/27, skupaj
štiri predstave treh operet (E. Eysler - Umetniška kri; J. Offenbach - Lepa
Helena in É. Kálmán - Kneginja čardaša). Po premieri prve (Umetniška kri)
je Hinko Druzovič zapisal, da je Urvalek za Maribor velika pridobitev in
izpostavil njegove pevske sposobnosti, o režiji pa dodal, da je bila »dob
ro pripravljena in spretno izvedena« ter da je bila izvedba ena boljših med
vsemi dotedanjimi operetami.62
Kurt Bachmann je na začetku 20. let deloval v Varaždinu,63 kjer naj bi
režiral enajst predstav.64 Kdaj se je preselil v Maribor, ni natančno znano,
vemo pa, da je bil Dunajčan in da ga je kot priznanega operetnega režiser-
ja upravniku mariborskega gledališča Radovanu Brenčiču priporočal An-
dro Mitrović. Le-ta je Bachmanna gotovo dobro poznal, saj je tudi sam de-
loval v Varaždinu. Bachmann je kot gost prepričal že s prvo režijo, opereto
Kneginja čardaša (maj 1924). Tabor je zapisal, da delo režira priznani ope-
57 Ibid., 188–9.
58 Ibid., 189.
59 Ibid., 190.
60 Prim. časopis Tabor, leto 1922 in 1923.
61 Dr. P. St., »Pavel Rasberger: Ob proslavi njegove 25-letnice«, Tabor VIII, št. 33 (11. fe-
bruar 1927): 1, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HSRT8EBI.
62 H. D., »Kultura in umetnost. Umetniška kri«, Tabor IV, št. 247 (31. oktober 1923): 3,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1XHFT4YS.
63 Anon., »Repertoar jugoslovanskih gledališč«, Maska I (1920/21): 96.
64 Marijan Varjačić, »Gradsko kazalište kao stalno hrvatsko kazalište u Varaždinu«,
Hrvatsko narodno kazalište u Varaždinu, https://www.hnkvz.hr/o-kazalistu/povi-
jest-kazalista-u-varazdinu/gradsko-kazaliste-kao-stalno-hrvatsko-kazaliste-u-va-
razdinu/.
354
mentu«.57 Kot pravi Rasberger, mu je bilo »naravno podajanje mnogo bolj
pri srcu kot pretirano besedičenje in gestikuliranje«, prav tako ga nista pre
pričala ne avantgardizem in ne eksperimentiranje.58 Zagovarjal pa je uni-
cum velikega igralca, ki po njegovem mnenju smiselno dopolnjuje režiser-
jeve zamisli in soglasno z njim posega po premišljenih eksperimentalnih
sredstvih izraza.59 Pavel Rasberger je od leta 1922 do 1940 v Mariboru zreži-
ral številne klasične operete ter Parmovega Nečaka in Caričine amazonke.
V sezoni 1922/23 je režiral vseh šest operet, vendar poročevalec v Taboru o
režiji ni posebej poročal. Iz skopih zapisov razberemo kratke pohvale, kot
primerno, vzorno, temeljito, vešče …, vključujoč sceno in kostume.60 To,
kako marginalen pomen je imela režija v tem času, potrjuje tudi zapis ob
Rasbergerjevi 25-letnici umetniškega dela, ki slavi njegove igralske in pev-
ske vloge, režije pa ne omenja.61
Pevec Rudolf Urvalek je režiral v sezonah 1923/24 in 1926/27, skupaj
štiri predstave treh operet (E. Eysler - Umetniška kri; J. Offenbach - Lepa
Helena in É. Kálmán - Kneginja čardaša). Po premieri prve (Umetniška kri)
je Hinko Druzovič zapisal, da je Urvalek za Maribor velika pridobitev in
izpostavil njegove pevske sposobnosti, o režiji pa dodal, da je bila »dob
ro pripravljena in spretno izvedena« ter da je bila izvedba ena boljših med
vsemi dotedanjimi operetami.62
Kurt Bachmann je na začetku 20. let deloval v Varaždinu,63 kjer naj bi
režiral enajst predstav.64 Kdaj se je preselil v Maribor, ni natančno znano,
vemo pa, da je bil Dunajčan in da ga je kot priznanega operetnega režiser-
ja upravniku mariborskega gledališča Radovanu Brenčiču priporočal An-
dro Mitrović. Le-ta je Bachmanna gotovo dobro poznal, saj je tudi sam de-
loval v Varaždinu. Bachmann je kot gost prepričal že s prvo režijo, opereto
Kneginja čardaša (maj 1924). Tabor je zapisal, da delo režira priznani ope-
57 Ibid., 188–9.
58 Ibid., 189.
59 Ibid., 190.
60 Prim. časopis Tabor, leto 1922 in 1923.
61 Dr. P. St., »Pavel Rasberger: Ob proslavi njegove 25-letnice«, Tabor VIII, št. 33 (11. fe-
bruar 1927): 1, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HSRT8EBI.
62 H. D., »Kultura in umetnost. Umetniška kri«, Tabor IV, št. 247 (31. oktober 1923): 3,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1XHFT4YS.
63 Anon., »Repertoar jugoslovanskih gledališč«, Maska I (1920/21): 96.
64 Marijan Varjačić, »Gradsko kazalište kao stalno hrvatsko kazalište u Varaždinu«,
Hrvatsko narodno kazalište u Varaždinu, https://www.hnkvz.hr/o-kazalistu/povi-
jest-kazalista-u-varazdinu/gradsko-kazaliste-kao-stalno-hrvatsko-kazaliste-u-va-
razdinu/.
354