Page 359 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 359
oper etne pr edstave v sng mar ibor med obema svetovnima vojnama ...
literarnih predlog po vzoru Stanislavskega, kar je povzel tudi takrat mladi
Skrbinšek. S Pregarcem sta leta 1927 prišla v Maribor ter z igralcem in reži-
serjem Jožetom Kovičem v gledališkem ansamblu sooblikovala sodobnejšo
gledališko igro in režijo. Skrbinšek je z manjšimi prekinitvami ostal do za-
četka druge svetovne vojne ter bil cenjen kot odličen karakterni igralec in
dober režiser. Kot igralec
je vloge nadzoroval z razumom in iz natančno razčlenjenih literar
nih predlog ustvaril razgibane, poglobljene, trdne odrske podobe ter
se približal kritičnemu realizmu in moderni igri.75
Enaka izhodišča so ga vodila tudi pri režijskem delu, kjer je še tako kla-
sični predlogi vdihnil sodobni naglas, predvsem pa je bil »umen oblikovalec
in razlagalec zapletenih vprašanj modernega človeka«.76 V Mariboru je vo-
dil gledališko šolo za igro in režijo ter vplival na številne generacije gleda-
liških igralcev. Za svoje delo je prejel dve Prešernovi nagradi in Borštnikov
prstan.77 Poleg dramskih igralskih vlog in režij je v mariborskem gledali-
šču od sezone 1927/28 do 1938/39 režiral tudi operne, predvsem pa operetne
predstave. Na oder je postavil devet operet, večinoma iz klasičnega reper-
toarja Suppéja, Stolza, Kálmána, Lehárja, Straussa ml. in Lortzinga, pa tudi
Iva Tijardovića (Mala Floramy) in slovensko delo Danila Bučarja Študentje
smo.78 Tudi njegove režije so kratko komentirane, vendar pohvalne, kot je
zapis ob premieri Lehárjeve Friderike, ki pravi: »Zrežiral in insceniral jo je z
velikim okusom in resnim razumevanjem g. VI. Skrbinšek v mejah naših fi
nančnih možnosti.«79 Podobno se je izrazil kritik v Slovencu, ki je med dru-
gim poudaril »skrbno in odlično zasnovano realistično inscenacijo«.80
Đuro (Djuro, Đuka) Trbuhović (1891–1968), hrvaški baritonist in re
žiser, je kot operetni in operni pevec ter režiser deloval v številnih jugoslo-
vanskih gledališčih, v letih od 1918 do 1922 tudi v Ljubljani. Na začetku 30.
75 »Vladimir Skrbinšek«, Sigledal, https://sigledal.org/geslo/Vladimir_Skrbinšek.
76 France Koblar, »Skrbinšek, Vladimir (1902–1987)«, Slovenska biografija (Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
2013), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi577169/.
77 »Skrbinšek, Vladimir«, v Slovenski gledališki leksikon III, ur. Smiljan Samec (Ljublja-
na: Mestno gledališče ljubljansko, 1972), 642–3.
78 Ravnjak, Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, 603–8.
79 r., »Otvoritev glasbene sezone. Lehar: Friderika«, Mariborski večernik »Jutra« 13,
št. 242 (24. oktober 1932): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SU-
FVDQWV.
80 c., »Mariborsko gledališče. F. Lehar: Friderika«, Slovenec LX, št. 245a (25. oktober
1932): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3M59AI5R.
357
literarnih predlog po vzoru Stanislavskega, kar je povzel tudi takrat mladi
Skrbinšek. S Pregarcem sta leta 1927 prišla v Maribor ter z igralcem in reži-
serjem Jožetom Kovičem v gledališkem ansamblu sooblikovala sodobnejšo
gledališko igro in režijo. Skrbinšek je z manjšimi prekinitvami ostal do za-
četka druge svetovne vojne ter bil cenjen kot odličen karakterni igralec in
dober režiser. Kot igralec
je vloge nadzoroval z razumom in iz natančno razčlenjenih literar
nih predlog ustvaril razgibane, poglobljene, trdne odrske podobe ter
se približal kritičnemu realizmu in moderni igri.75
Enaka izhodišča so ga vodila tudi pri režijskem delu, kjer je še tako kla-
sični predlogi vdihnil sodobni naglas, predvsem pa je bil »umen oblikovalec
in razlagalec zapletenih vprašanj modernega človeka«.76 V Mariboru je vo-
dil gledališko šolo za igro in režijo ter vplival na številne generacije gleda-
liških igralcev. Za svoje delo je prejel dve Prešernovi nagradi in Borštnikov
prstan.77 Poleg dramskih igralskih vlog in režij je v mariborskem gledali-
šču od sezone 1927/28 do 1938/39 režiral tudi operne, predvsem pa operetne
predstave. Na oder je postavil devet operet, večinoma iz klasičnega reper-
toarja Suppéja, Stolza, Kálmána, Lehárja, Straussa ml. in Lortzinga, pa tudi
Iva Tijardovića (Mala Floramy) in slovensko delo Danila Bučarja Študentje
smo.78 Tudi njegove režije so kratko komentirane, vendar pohvalne, kot je
zapis ob premieri Lehárjeve Friderike, ki pravi: »Zrežiral in insceniral jo je z
velikim okusom in resnim razumevanjem g. VI. Skrbinšek v mejah naših fi
nančnih možnosti.«79 Podobno se je izrazil kritik v Slovencu, ki je med dru-
gim poudaril »skrbno in odlično zasnovano realistično inscenacijo«.80
Đuro (Djuro, Đuka) Trbuhović (1891–1968), hrvaški baritonist in re
žiser, je kot operetni in operni pevec ter režiser deloval v številnih jugoslo-
vanskih gledališčih, v letih od 1918 do 1922 tudi v Ljubljani. Na začetku 30.
75 »Vladimir Skrbinšek«, Sigledal, https://sigledal.org/geslo/Vladimir_Skrbinšek.
76 France Koblar, »Skrbinšek, Vladimir (1902–1987)«, Slovenska biografija (Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
2013), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi577169/.
77 »Skrbinšek, Vladimir«, v Slovenski gledališki leksikon III, ur. Smiljan Samec (Ljublja-
na: Mestno gledališče ljubljansko, 1972), 642–3.
78 Ravnjak, Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, 603–8.
79 r., »Otvoritev glasbene sezone. Lehar: Friderika«, Mariborski večernik »Jutra« 13,
št. 242 (24. oktober 1932): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SU-
FVDQWV.
80 c., »Mariborsko gledališče. F. Lehar: Friderika«, Slovenec LX, št. 245a (25. oktober
1932): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3M59AI5R.
357