Page 115 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 115
Rodiška mitska krajina: geografski vidik
prve izmere, merila 1 : 75.000, ter kot Krishno Drevo na zemljevidu Franci-
scejskega katastra. Na drugih vojaških topografskih zemljevidih habsbur-
škega imperija ter na novejših zemljevidih se na tem območju pojavlja ime
vzpetinice Trlica, s prikazano višino 797 m.
Pod lisičino – na stiku fliša in apnenca
Še eno mejno območje na ozemlju rodiške mitske krajine je povezano s
strašljivim pripovednim izročilom. To je območje Pod lisičino, kjer naj bi na
tromeji naselij Rodik, Dane pri Divači in Kačiče-Pared divjala mitska šem-
bilja, ki naj bi v skali Pod lisičino »pustila sledove kolesnic« in »luknjo za
rep od hudiča« (Hrobat Virloget idr. 2020). Na zemljevidu franciscejskega
katastra se oznaka Pod Liscizno sicer pojavlja približno 400 m severozaho-
dno, obravnavana lokacija pa leži v dolini potoka približno na sredi med
napisoma Douze Erbido in Na Berze na omenjenem zemljevidu.
Območje v bližini šembiljine skulpture je naravnogeografsko zelo zani-
mivo, saj ravno tu poteka litološka meja med nekoliko mlajšim in višje leže-
čim flišem Brkinov ter nekoliko starejšim in nižje ležečim apnencem Krasa
oziroma Podgrajskega podolja. V strugi potoka je opazen tudi stratigrafski
prehod apnencev preko laporovca v flišni peščenjak.
Geomorfološko gledano gre za območje kontaktnega krasa, kjer se poja-
vljajo številni in zelo različni geomorfološki pojavi, katerih nastanek je po-
vezan tako s procesi erozijskega delovanja tekoče vode na flišu in apnencu
kot s korozijo oziroma raztapljanjem apnenca. In ravno součinkovanje ozi-
roma preplet različnih geomorfoloških procesov je botroval nastanku ne-
katerih zanimivih reliefnih oblik.
Območje strašljivih pripovedi leži na sotočju potokov, ki pritekata s fliša.
Levi pritok priteče z juga in ima večje porečje, desni je krajši in priteka z
vzhoda. Oba imata povirje v flišnih kamninah, vendar pa levi potok pri-
bližno 100 m pred sotočjem že preide v apnenec, od sotočja dalje pa po-
tok, ki je na zemljevidu Franciscejskega katastra poimenovan Pottok Le-
ozishino, odteka proti severu in severozahodu ravno po meji med flišem
(vzhodno) in apnencem (zahodno). Prispevno zaledje obeh potokov pred-
stavila območje, ki je na zemljevidu Franciscejskega poimenovano Douce
Erbido, na Temeljnem topografskem načrtu merila 1 : 5.000 pa Devce. Ob
terenskem ogledu 5. 1. 2021 (mokro obdobje) je voda tekla v strugi desnega
pritoka (teče v flišu), medtem ko je bila struga levega pritoka na apnencu
suha. Očitno je, da voda potoka ponika gorvodno na prehodu z vododr-
žnega fliša na prepustne apnence. V apnenčastem koritu struge levega pri-
toka so korozijski žlebovi, po nastanku enaki tistim, ki jih bomo obravna-
115
prve izmere, merila 1 : 75.000, ter kot Krishno Drevo na zemljevidu Franci-
scejskega katastra. Na drugih vojaških topografskih zemljevidih habsbur-
škega imperija ter na novejših zemljevidih se na tem območju pojavlja ime
vzpetinice Trlica, s prikazano višino 797 m.
Pod lisičino – na stiku fliša in apnenca
Še eno mejno območje na ozemlju rodiške mitske krajine je povezano s
strašljivim pripovednim izročilom. To je območje Pod lisičino, kjer naj bi na
tromeji naselij Rodik, Dane pri Divači in Kačiče-Pared divjala mitska šem-
bilja, ki naj bi v skali Pod lisičino »pustila sledove kolesnic« in »luknjo za
rep od hudiča« (Hrobat Virloget idr. 2020). Na zemljevidu franciscejskega
katastra se oznaka Pod Liscizno sicer pojavlja približno 400 m severozaho-
dno, obravnavana lokacija pa leži v dolini potoka približno na sredi med
napisoma Douze Erbido in Na Berze na omenjenem zemljevidu.
Območje v bližini šembiljine skulpture je naravnogeografsko zelo zani-
mivo, saj ravno tu poteka litološka meja med nekoliko mlajšim in višje leže-
čim flišem Brkinov ter nekoliko starejšim in nižje ležečim apnencem Krasa
oziroma Podgrajskega podolja. V strugi potoka je opazen tudi stratigrafski
prehod apnencev preko laporovca v flišni peščenjak.
Geomorfološko gledano gre za območje kontaktnega krasa, kjer se poja-
vljajo številni in zelo različni geomorfološki pojavi, katerih nastanek je po-
vezan tako s procesi erozijskega delovanja tekoče vode na flišu in apnencu
kot s korozijo oziroma raztapljanjem apnenca. In ravno součinkovanje ozi-
roma preplet različnih geomorfoloških procesov je botroval nastanku ne-
katerih zanimivih reliefnih oblik.
Območje strašljivih pripovedi leži na sotočju potokov, ki pritekata s fliša.
Levi pritok priteče z juga in ima večje porečje, desni je krajši in priteka z
vzhoda. Oba imata povirje v flišnih kamninah, vendar pa levi potok pri-
bližno 100 m pred sotočjem že preide v apnenec, od sotočja dalje pa po-
tok, ki je na zemljevidu Franciscejskega katastra poimenovan Pottok Le-
ozishino, odteka proti severu in severozahodu ravno po meji med flišem
(vzhodno) in apnencem (zahodno). Prispevno zaledje obeh potokov pred-
stavila območje, ki je na zemljevidu Franciscejskega poimenovano Douce
Erbido, na Temeljnem topografskem načrtu merila 1 : 5.000 pa Devce. Ob
terenskem ogledu 5. 1. 2021 (mokro obdobje) je voda tekla v strugi desnega
pritoka (teče v flišu), medtem ko je bila struga levega pritoka na apnencu
suha. Očitno je, da voda potoka ponika gorvodno na prehodu z vododr-
žnega fliša na prepustne apnence. V apnenčastem koritu struge levega pri-
toka so korozijski žlebovi, po nastanku enaki tistim, ki jih bomo obravna-
115
