Page 116 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 116
gor Kovačič
vali v nadaljevanju. V koritu obeh pritokov so flišni sedimenti, ki so zelo
slabo zaobljeni in so po obliki grušč, kar priča o kratki transportni poti.
Najprej pa razložimo nastanek »hudičevega stola z luknjo za rep« (Hro-
bat Virloget idr. 2020), ki se nahaja na čelu delno razgaljenega apnenča-
stega sklada. Dolžina čela sklada je približno 15 m, njegova največja de-
belina pa približno 70 cm. Sklad apnenca se proti severu zaključi ravno
na sotočju zgoraj omenjenih potokov. V čelu sklada je več vdolbin, ki so
se nastale s procesom pospešene korozije apnenca na območju večje raz-
pokanosti kamnine. Največja polkrožna vdolbina je tista, ki je povezana
s pripovednim izročilom. Nastanek omenjenih oblik bi bil lahko povezan
tudi s stalnim in enakomernim pretakanjem vode preko sklada ravno na
teh mestih »šibkosti«, kar je v primerjavi s preostankom čela sklada omo-
gočilo neprekinjen proces raztapljanja in s tem hitrejše zadenjsko umika-
nje čela sklada. Povsem mogoče je, da je potok v geološki preteklosti, ko
je stik med flišem in apnencem potekal nekoliko zahodneje, tekel preko že
omenjenega sklada apnenca in morda daljše obdobje tudi ponikal v luknji
(pokrito z rešetko), ki se nahaja v neposredni bližini šembiljine skulpture.
Vhod povsem navpične ponorne luknje je v skladu apnenca, ki leži nepo-
sredno pod skladom s prej omenjenimi korozijskimi vdolbinami. Globina
ponora je približno 2 m, premer pa 1 m.
Med geomorfološkimi pojavi na tem območju so zanimive kamninske
strukture na stiku fliša in apnenca, preko katerih teče potok. Strmec po-
toka je v primerjavi z območjema gorvodno in dolvodno na tem delu bi-
stveno večji, erozija je prevladujoči geomorfni proces in struga potoka je
na razdalji nekaj deset metrov ujeta v živo skalno dno. Na istem skladu
apnenca, v katerem je že omenjeni ponor, se pojavljajo zelo zanimivi, več
metrov dolgi žlebiči oziroma žlebovi (»sledovi kolesnic ognjene kočije«),
nastali s korozijskim delovanjem polzeče vode. Dolžina razgaljenega sklada
apnenca je približno 30 m in širina približno 10. Apnenčasti sklad vpada v
smeri vzhoda in pod kotom približno 23°. Sklad apnenca je v večjem delu
neporaščen, površina je zglajena, kar dokazuje, da ga je oblikovala tekoča
voda, ki je z manjšimi delci, ki jih je nosila s sabo, kamnino zgladila. Na
območjih brez stalnega toka vode je po skalni površini polzeča voda obli-
kovala že omenjene korozijske žlebove. Njihova oblika kaže, da bi lahko
nastali tudi s korozijo pod pokrovom preperine v času, ko so bili apnenčas-
ti skladi prekriti s flišnimi naplavinami in je voda počasi polzela ob stiku
preperine in apnenca ter slednjega raztapljala.
Geomorfološki razvoj doline potoka na stiku fliša in apnenca, ki ima v
tem delu obliko manjše soteske, si predstavljamo, s postopnim prestavlja-
116
vali v nadaljevanju. V koritu obeh pritokov so flišni sedimenti, ki so zelo
slabo zaobljeni in so po obliki grušč, kar priča o kratki transportni poti.
Najprej pa razložimo nastanek »hudičevega stola z luknjo za rep« (Hro-
bat Virloget idr. 2020), ki se nahaja na čelu delno razgaljenega apnenča-
stega sklada. Dolžina čela sklada je približno 15 m, njegova največja de-
belina pa približno 70 cm. Sklad apnenca se proti severu zaključi ravno
na sotočju zgoraj omenjenih potokov. V čelu sklada je več vdolbin, ki so
se nastale s procesom pospešene korozije apnenca na območju večje raz-
pokanosti kamnine. Največja polkrožna vdolbina je tista, ki je povezana
s pripovednim izročilom. Nastanek omenjenih oblik bi bil lahko povezan
tudi s stalnim in enakomernim pretakanjem vode preko sklada ravno na
teh mestih »šibkosti«, kar je v primerjavi s preostankom čela sklada omo-
gočilo neprekinjen proces raztapljanja in s tem hitrejše zadenjsko umika-
nje čela sklada. Povsem mogoče je, da je potok v geološki preteklosti, ko
je stik med flišem in apnencem potekal nekoliko zahodneje, tekel preko že
omenjenega sklada apnenca in morda daljše obdobje tudi ponikal v luknji
(pokrito z rešetko), ki se nahaja v neposredni bližini šembiljine skulpture.
Vhod povsem navpične ponorne luknje je v skladu apnenca, ki leži nepo-
sredno pod skladom s prej omenjenimi korozijskimi vdolbinami. Globina
ponora je približno 2 m, premer pa 1 m.
Med geomorfološkimi pojavi na tem območju so zanimive kamninske
strukture na stiku fliša in apnenca, preko katerih teče potok. Strmec po-
toka je v primerjavi z območjema gorvodno in dolvodno na tem delu bi-
stveno večji, erozija je prevladujoči geomorfni proces in struga potoka je
na razdalji nekaj deset metrov ujeta v živo skalno dno. Na istem skladu
apnenca, v katerem je že omenjeni ponor, se pojavljajo zelo zanimivi, več
metrov dolgi žlebiči oziroma žlebovi (»sledovi kolesnic ognjene kočije«),
nastali s korozijskim delovanjem polzeče vode. Dolžina razgaljenega sklada
apnenca je približno 30 m in širina približno 10. Apnenčasti sklad vpada v
smeri vzhoda in pod kotom približno 23°. Sklad apnenca je v večjem delu
neporaščen, površina je zglajena, kar dokazuje, da ga je oblikovala tekoča
voda, ki je z manjšimi delci, ki jih je nosila s sabo, kamnino zgladila. Na
območjih brez stalnega toka vode je po skalni površini polzeča voda obli-
kovala že omenjene korozijske žlebove. Njihova oblika kaže, da bi lahko
nastali tudi s korozijo pod pokrovom preperine v času, ko so bili apnenčas-
ti skladi prekriti s flišnimi naplavinami in je voda počasi polzela ob stiku
preperine in apnenca ter slednjega raztapljala.
Geomorfološki razvoj doline potoka na stiku fliša in apnenca, ki ima v
tem delu obliko manjše soteske, si predstavljamo, s postopnim prestavlja-
116
