Page 117 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 117
Rodiška mitska krajina: geografski vidik
Slika 3 Potok vrezuje strugo na stiku apnenca in fliša (a); lega kamninskih skladov in
različna odpornost fliša in apnenca na erozijo sta ustvarila izrazit asimetričen
prečni profil doline (b) (avtor fotografij Gregor Kovačič)
njem struge potoka proti vzhodu. V geološki preteklosti je potok tu verjet-
no tekel nekoliko zahodneje, na takratnem stiku fliša (morda tudi flišnih
naplavin) in apnenca. Ker je fliš mehansko zelo slabo odporna kamnina, se
površje v njem v primerjavi z apnencem znižuje hitreje. Zaradi erozijskega
delovanja potoka je bil fliš odstranjen in razgalili so se apnenčasti skladi,
ki vpadajo proti vzhodu. Nagib apnenčastega sklada je tekočo vodo silil,
da erozijsko hitreje spodjeda desni breg in na ta način se je struga potoka
vedno bolj pomikala v fliš Brkinov. Enak proces poteka tudi danes in učinki
intenzivnega erozijskega spodjedanja flišnih kamnin na stiku z apnencem,
na desnem bregu struge, so opazni v zajedi (manjšem spodmolu) na flišni
steni (slika 3a). Zaradi pomikanja struge proti vzhodu se površina apnenča-
stega sklada veča. V tem delu je prečni profil doline potoka izrazito asime-
tričen in strmejši na flišni strani, medtem ko je nagib pobočja na zahodni
strani položnejši, saj sledi vpadu apnenčastega sklada (slika 3b).
V strugi potoka nad »šembiljinimi« žlebovi opazimo dve zanimivi prečni
strukturi, zgrajeni iz zloženih kamnov apnenca. Na prvi pogled objekta
grajene vodne infrastrukture delujeta kot protierozijska pregrada, z name-
nom zadrževanja plavja, ki bi lahko povzročalo škodo dolvodno. Prisotnost
organskih naplavin v strugi nakazuje, da sta oba pritoka hudourniškega
značaja. Objekta sta višine 0,5 in 1 m. Nekoliko dolvodno, na območju, kjer
se dolina združenega potoka že nekoliko razširi, sta še dve podobni pre-
gradi, večja je dolga približno 10 m in visoka 1 m. Ker pa v spodnjem toku
potoka ni njiv ali drugih kakovostnih kmetijskih zemljišč, je možna tudi
razlaga, da so se omenjeni objekti nekoč uporabljali kot vodni zbiralniki
v suhi polovici leta. Na širšem območju Devc in Treščin so bili nekoč po-
117
Slika 3 Potok vrezuje strugo na stiku apnenca in fliša (a); lega kamninskih skladov in
različna odpornost fliša in apnenca na erozijo sta ustvarila izrazit asimetričen
prečni profil doline (b) (avtor fotografij Gregor Kovačič)
njem struge potoka proti vzhodu. V geološki preteklosti je potok tu verjet-
no tekel nekoliko zahodneje, na takratnem stiku fliša (morda tudi flišnih
naplavin) in apnenca. Ker je fliš mehansko zelo slabo odporna kamnina, se
površje v njem v primerjavi z apnencem znižuje hitreje. Zaradi erozijskega
delovanja potoka je bil fliš odstranjen in razgalili so se apnenčasti skladi,
ki vpadajo proti vzhodu. Nagib apnenčastega sklada je tekočo vodo silil,
da erozijsko hitreje spodjeda desni breg in na ta način se je struga potoka
vedno bolj pomikala v fliš Brkinov. Enak proces poteka tudi danes in učinki
intenzivnega erozijskega spodjedanja flišnih kamnin na stiku z apnencem,
na desnem bregu struge, so opazni v zajedi (manjšem spodmolu) na flišni
steni (slika 3a). Zaradi pomikanja struge proti vzhodu se površina apnenča-
stega sklada veča. V tem delu je prečni profil doline potoka izrazito asime-
tričen in strmejši na flišni strani, medtem ko je nagib pobočja na zahodni
strani položnejši, saj sledi vpadu apnenčastega sklada (slika 3b).
V strugi potoka nad »šembiljinimi« žlebovi opazimo dve zanimivi prečni
strukturi, zgrajeni iz zloženih kamnov apnenca. Na prvi pogled objekta
grajene vodne infrastrukture delujeta kot protierozijska pregrada, z name-
nom zadrževanja plavja, ki bi lahko povzročalo škodo dolvodno. Prisotnost
organskih naplavin v strugi nakazuje, da sta oba pritoka hudourniškega
značaja. Objekta sta višine 0,5 in 1 m. Nekoliko dolvodno, na območju, kjer
se dolina združenega potoka že nekoliko razširi, sta še dve podobni pre-
gradi, večja je dolga približno 10 m in visoka 1 m. Ker pa v spodnjem toku
potoka ni njiv ali drugih kakovostnih kmetijskih zemljišč, je možna tudi
razlaga, da so se omenjeni objekti nekoč uporabljali kot vodni zbiralniki
v suhi polovici leta. Na širšem območju Devc in Treščin so bili nekoč po-
117