Page 132 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 132
simo Medeot, Mario Crevato in Alja Margon
namreč najdemo stara, deloma tudi terasirana polja, ki se danes izkoriščajo
kot travniki. V preteklosti so tod našli fragmente tegul in keramike, ki naj-
verjetneje izhajajo iz rimskega obdobja, vendar natančna datacija ni mo-
žna (Slapšak 1995). Prisotne so tudi številne kamnite groblje (od tod ime),
na površini katerih je mogoče najti od ognja ožgane kamne. Zaradi oblike
in razporeditve je malo verjetno, da gre pri grobljah za ostanke stavb. Na
območju so prisotni tudi vojaški objekti novejšega datuma, med katerimi
izstopa globok strelski jarek na severni strani, ki najverjetneje izvira iz ob-
dobja prve svetovne vojne. Jarek je sicer povsem zaraščen z vegetacijo, ven-
dar je na lidarju dobro viden.
Zgornji del poti po Mitskem parku Rodik
Tabor (ešd 7306)
Ruševine (verjetno srednjeveškega) zidanega objekta in sledovi obzidja.
Neraziskano. Datacija: srednji vek. Opis lokacije: arheološko najdišče ob-
sega plato vzpetine Tabor severovzhodno od Rodika.
Tabor, med domačini znan tudi kot Robida, se nahaja na nadmorski višini
678 m skoraj točno nasproti gradišča na Gabrovi strani. O njem je pisal že
Bleiweis (1859, 273):
Pa ozrimo se na hrib, v kterega večernem znožji Rodik leži. Iz vasi
zapaziš tri verhe, kterih vsak svojo imenitost nosi. Severni najnižji
se imenuje Tabor. Na njem se še poznajo razvaline stolpa, v kterem
so se menda Rodičani Turkom branili.
Najdišče se nahaja na izpostavljeni točki slemena. Severno in južno po-
bočje je strmo, po samem slemenu pa poteka pot, ki povezuje Tabor s se-
dlom pod hribom Pungrat. Od tod se pot obrne proti severu in se nato po-
ložno spušča proti Kačičam. Kljub zaraščenosti so še vedno vidni ostanki
starih teras, ki so se najverjetneje uporabljale za kmetijske namene. Tabor
obdaja slabo ohranjen obrambni jarek, same razvaline manjšega utrjenega
objekta pa v celoti prerašča trava. Območje je sicer spomeniško zaščiteno,
vendar popolnoma neraziskano, zato je povsem možno, da je srednjeveška
utrdba zrasla na osnovi nekega še starejšega objekta.
Domačinka Jasna Majda Peršolja (2000, 160) je zapisala sledečo zgodbo:
Na Robidi nad Rodikom je bil enkrat velik mogočen grad. Strela je
udarila vanj in potlej se je zrušil. Za njim je ostalo merišče. V tistem
merišču je bila velika lepa bela kača. Eni ljudje so rekli, da je kača črna
132
namreč najdemo stara, deloma tudi terasirana polja, ki se danes izkoriščajo
kot travniki. V preteklosti so tod našli fragmente tegul in keramike, ki naj-
verjetneje izhajajo iz rimskega obdobja, vendar natančna datacija ni mo-
žna (Slapšak 1995). Prisotne so tudi številne kamnite groblje (od tod ime),
na površini katerih je mogoče najti od ognja ožgane kamne. Zaradi oblike
in razporeditve je malo verjetno, da gre pri grobljah za ostanke stavb. Na
območju so prisotni tudi vojaški objekti novejšega datuma, med katerimi
izstopa globok strelski jarek na severni strani, ki najverjetneje izvira iz ob-
dobja prve svetovne vojne. Jarek je sicer povsem zaraščen z vegetacijo, ven-
dar je na lidarju dobro viden.
Zgornji del poti po Mitskem parku Rodik
Tabor (ešd 7306)
Ruševine (verjetno srednjeveškega) zidanega objekta in sledovi obzidja.
Neraziskano. Datacija: srednji vek. Opis lokacije: arheološko najdišče ob-
sega plato vzpetine Tabor severovzhodno od Rodika.
Tabor, med domačini znan tudi kot Robida, se nahaja na nadmorski višini
678 m skoraj točno nasproti gradišča na Gabrovi strani. O njem je pisal že
Bleiweis (1859, 273):
Pa ozrimo se na hrib, v kterega večernem znožji Rodik leži. Iz vasi
zapaziš tri verhe, kterih vsak svojo imenitost nosi. Severni najnižji
se imenuje Tabor. Na njem se še poznajo razvaline stolpa, v kterem
so se menda Rodičani Turkom branili.
Najdišče se nahaja na izpostavljeni točki slemena. Severno in južno po-
bočje je strmo, po samem slemenu pa poteka pot, ki povezuje Tabor s se-
dlom pod hribom Pungrat. Od tod se pot obrne proti severu in se nato po-
ložno spušča proti Kačičam. Kljub zaraščenosti so še vedno vidni ostanki
starih teras, ki so se najverjetneje uporabljale za kmetijske namene. Tabor
obdaja slabo ohranjen obrambni jarek, same razvaline manjšega utrjenega
objekta pa v celoti prerašča trava. Območje je sicer spomeniško zaščiteno,
vendar popolnoma neraziskano, zato je povsem možno, da je srednjeveška
utrdba zrasla na osnovi nekega še starejšega objekta.
Domačinka Jasna Majda Peršolja (2000, 160) je zapisala sledečo zgodbo:
Na Robidi nad Rodikom je bil enkrat velik mogočen grad. Strela je
udarila vanj in potlej se je zrušil. Za njim je ostalo merišče. V tistem
merišču je bila velika lepa bela kača. Eni ljudje so rekli, da je kača črna
132
