Page 135 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 135
Arheologija spomina: primer Rodika
Slika 5 Apnenčasti bloki ob jezeru na Čuku (avtor fotografije Društvo Limes)
Ajdovščina (ešd 624)
Prazgodovinsko gradišče (domnevno središče Rundiktov) s kontinuiteto v
pozno antiko. Urbana zasnova znotraj monumentalnega obrambnega sis-
tema. Odkriti tudi zgodnjerimski žgani grobovi. Datacija: železna doba,
rimska doba. Opis lokacije: utrjena naselbina je na osamelem visokem
hribu Ajdovščina. Zgodnjerimski grobovi so odkriti na Sedlu in Pod Jeze-
rom.
»Ajdovci z Ajdovščine nad Rodikom so se razselili v Slope, Brezovico in
Rodik. Na Ajdovščini je bilo šestintrideset do štirideset hiš. Ajdovci so se v
Rodiku najprej naselili v Podluzo, kjer je dosti vode.« (Hrobat 2003). »Ve-
likani, ki so živeli na Ajdovščini, so bili bolj zategle kože in imeli so črne
lase. Imeli so veliko mesto, okrog katerega je bilo velikansko obzidje s tremi
velikimi vrati (zlata, srebrna in bronasta). Bili so dobri kovači.« (Peršolja
2000, 42)
Ajdovščino je natančno opisal že Bleiweis (1859, 273–274):
Rodičani pripovedujejo, da je bilo na tem verhu nekdaj ajdovsko me-
sto, ktero so sovražniki razdjali in Ajde pomorili. Da ni vse to prazna
pravlica, se lahko prepriča, kdor vidi »mirišče«, kakor Rodičani razva-
line imenujejo. Kmet, ki je mene in častitega g. A. Martinčiča, duhov-
nega pomočnika v Rodiku, na Ajdovščino spremil, nama je nekdanje
mesto popisoval, kakor bi ga bil z lastnimi očmi vidil. Tu so bile velike
vrata, pravi, ko naji pripelje do mirišča na južni strani verha. Potem
135
Slika 5 Apnenčasti bloki ob jezeru na Čuku (avtor fotografije Društvo Limes)
Ajdovščina (ešd 624)
Prazgodovinsko gradišče (domnevno središče Rundiktov) s kontinuiteto v
pozno antiko. Urbana zasnova znotraj monumentalnega obrambnega sis-
tema. Odkriti tudi zgodnjerimski žgani grobovi. Datacija: železna doba,
rimska doba. Opis lokacije: utrjena naselbina je na osamelem visokem
hribu Ajdovščina. Zgodnjerimski grobovi so odkriti na Sedlu in Pod Jeze-
rom.
»Ajdovci z Ajdovščine nad Rodikom so se razselili v Slope, Brezovico in
Rodik. Na Ajdovščini je bilo šestintrideset do štirideset hiš. Ajdovci so se v
Rodiku najprej naselili v Podluzo, kjer je dosti vode.« (Hrobat 2003). »Ve-
likani, ki so živeli na Ajdovščini, so bili bolj zategle kože in imeli so črne
lase. Imeli so veliko mesto, okrog katerega je bilo velikansko obzidje s tremi
velikimi vrati (zlata, srebrna in bronasta). Bili so dobri kovači.« (Peršolja
2000, 42)
Ajdovščino je natančno opisal že Bleiweis (1859, 273–274):
Rodičani pripovedujejo, da je bilo na tem verhu nekdaj ajdovsko me-
sto, ktero so sovražniki razdjali in Ajde pomorili. Da ni vse to prazna
pravlica, se lahko prepriča, kdor vidi »mirišče«, kakor Rodičani razva-
line imenujejo. Kmet, ki je mene in častitega g. A. Martinčiča, duhov-
nega pomočnika v Rodiku, na Ajdovščino spremil, nama je nekdanje
mesto popisoval, kakor bi ga bil z lastnimi očmi vidil. Tu so bile velike
vrata, pravi, ko naji pripelje do mirišča na južni strani verha. Potem
135
