Page 142 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 142
simo Medeot, Mario Crevato in Alja Margon
Slika 9
Lidarski posnetek
Mešuc
Mešuce – fosilna polja
Toponim Mešuce označuje planotasto vzpetino (519 m), ki leži približno 1
km severovzhodno od Ajdovščine. Lokacijo v ta sestavek uvrščamo kljub
temu, da o njej ne govorijo ne pisni ne ustni viri. Vzrok temu je lidarski
posnetek, ki na tem območju razkriva prisotnost številnih fosilnih polj.
Med terenskim ogledom smo opazili ostanke treh ograd. To je nedvoumen
znak, da se je nekoč v preteklosti na tem območju vršila kmetijska dejav-
nost. Zelo verjetno so poleg opaženih struktur stali tudi bivalni objekti, od
katerih pa ni ostalo nič. Skupaj s Pristavo je to edina severno od slemena
med Ajdovščino in Rodikom ležeča lokacija, kjer so opazne sledi kmetijske
izrabe v preteklosti.
Literatura
Bleiweis, J. 1859. »Ozir po domovini: Rodik in pa Ajdovščina nad Rodikom.«
Novice gospodarske, obertniške in narodne, 31. avgust.
Ciglenečki, S. 1997. »Strukturiranost poznorimske poselitve Slovenije.« Ar-
heološki vestnik 48:191–202.
———. 2015. »Late Roman army, Claustra Alpium Iuliarum and the Forti-
fications in the South-Eastern Alps/Poznorimska vojska, Claustra Al-
pium Iuliarum in utrjena krajina v jugovzhodnih Alpah.« V Evidence of
the Roman army in Slovenia/Sledovi rimske vojske na Slovenskem, ur. J.
Istenič, B. Laharnar in J. Horvat, 385–430. Ljubljana: Narodni muzej
Slovenije.
142
Slika 9
Lidarski posnetek
Mešuc
Mešuce – fosilna polja
Toponim Mešuce označuje planotasto vzpetino (519 m), ki leži približno 1
km severovzhodno od Ajdovščine. Lokacijo v ta sestavek uvrščamo kljub
temu, da o njej ne govorijo ne pisni ne ustni viri. Vzrok temu je lidarski
posnetek, ki na tem območju razkriva prisotnost številnih fosilnih polj.
Med terenskim ogledom smo opazili ostanke treh ograd. To je nedvoumen
znak, da se je nekoč v preteklosti na tem območju vršila kmetijska dejav-
nost. Zelo verjetno so poleg opaženih struktur stali tudi bivalni objekti, od
katerih pa ni ostalo nič. Skupaj s Pristavo je to edina severno od slemena
med Ajdovščino in Rodikom ležeča lokacija, kjer so opazne sledi kmetijske
izrabe v preteklosti.
Literatura
Bleiweis, J. 1859. »Ozir po domovini: Rodik in pa Ajdovščina nad Rodikom.«
Novice gospodarske, obertniške in narodne, 31. avgust.
Ciglenečki, S. 1997. »Strukturiranost poznorimske poselitve Slovenije.« Ar-
heološki vestnik 48:191–202.
———. 2015. »Late Roman army, Claustra Alpium Iuliarum and the Forti-
fications in the South-Eastern Alps/Poznorimska vojska, Claustra Al-
pium Iuliarum in utrjena krajina v jugovzhodnih Alpah.« V Evidence of
the Roman army in Slovenia/Sledovi rimske vojske na Slovenskem, ur. J.
Istenič, B. Laharnar in J. Horvat, 385–430. Ljubljana: Narodni muzej
Slovenije.
142
