Page 139 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 139
Arheologija spomina: primer Rodika
bi na Njivicah nekoč stalo naselje: »Rodik je bil prej na Njivicah. Danes so
vidne ruševine.« (Hrobat 2003, 66)
Prebivalci Brezovice znajo o Vrhulah povedati marsikaj: »Starejši so pri-
povedovali, da so se Brezovčani priselili iz Vrhulj, to je sleme med Artvi-
žami in Ajdovščino.« (Hrobat 2003, 66). Vrhule je bežno raziskal in opisal
Slapšak (1995), ki domneva, da je tam stalo rimskodobno naselje. Leta 1995
seveda še niso imeli na voljo lidarja, ki pa nam prav v primeru Vrhul po-
streže s celo serijo zanimivih ugotovitev. Poleg že s prostim očesom dobro
vidnih ostankov več zgradb¹² smo člani društva Limes na lidarju opazili, da
se v smeri proti Brezovici na nadmorski višini približno 720 m nahaja večja
krožna struktura, katere dejansko prisotnost smo preverili tudi na terenu.
Krožna struktura ima kamnit obod premera približno 120 m in se nahaja
tik ob robu, od koder se teren strmo spušča proti Brezovici; torej je bila s
te strani dobro zaščitena. V bližini izvira potok Štuki, ki je lahko predstav-
ljal vir pitne vode. Ugotavljanje, iz katerega obdobja izvira ta struktura in
kakšen je bil njen namen, prepuščamo strokovnjakom. Glede na lego ob
robu strmine bi lahko upravičeno domnevali, da je imela neko obrambno
funkcijo. Mogoče gre za enega izmed gradov – ajdovščin, o katerih govori
ljudsko izročilo?
Križen drev (ešd 17290)
Časovno neopredeljiva utrjena postojanka, ohranjena kot groblja na pla-
toju z maltnim vezivom in obdelanimi kamni. V izročilu je to bila postaja
ob stari poti iz Rodika na Artviže. Datacija: rimska doba, srednji vek. Opis
lokacije: Arheološko območje obsega vrh slemenskega hrbta, severozahod-
no od Artviž.
Križen drev (na nekaterih kartah tudi Križni drev ali Križandrev) leži na
slemenu, ki povezuje Ajdovščino in Artviže. Ob sami poti najdemo tudi star
mejnik, ki je označeval tromejo med občinami Rodik, Artviže in Podgrad
pri Vremah. Po slemenu poteka cesta, severno od nje pa na koti 797 leži
obsežna kamnita groblja, ki v sebi skriva ostanke manjše utrdbe. Domačini
so ta kraj seveda poznali, zato je našel svoje mesto tudi v ustnem izročilu.
V groblji se tako nahaja skrit zaklad, ki pa ga varuje kača (Hrobat 2003).
Ker je območje še neraziskano, lahko o starosti le ugibamo. Glede na
ostanke malte Slapšak (1995) domneva, da gre za antični ali srednjeveški
¹² Pri površinskem pregledu najbolje ohranjenih delov nismo opazili ostankov malte, torej je
povsem možno, da je šlo za suhozidno gradnjo.
139
bi na Njivicah nekoč stalo naselje: »Rodik je bil prej na Njivicah. Danes so
vidne ruševine.« (Hrobat 2003, 66)
Prebivalci Brezovice znajo o Vrhulah povedati marsikaj: »Starejši so pri-
povedovali, da so se Brezovčani priselili iz Vrhulj, to je sleme med Artvi-
žami in Ajdovščino.« (Hrobat 2003, 66). Vrhule je bežno raziskal in opisal
Slapšak (1995), ki domneva, da je tam stalo rimskodobno naselje. Leta 1995
seveda še niso imeli na voljo lidarja, ki pa nam prav v primeru Vrhul po-
streže s celo serijo zanimivih ugotovitev. Poleg že s prostim očesom dobro
vidnih ostankov več zgradb¹² smo člani društva Limes na lidarju opazili, da
se v smeri proti Brezovici na nadmorski višini približno 720 m nahaja večja
krožna struktura, katere dejansko prisotnost smo preverili tudi na terenu.
Krožna struktura ima kamnit obod premera približno 120 m in se nahaja
tik ob robu, od koder se teren strmo spušča proti Brezovici; torej je bila s
te strani dobro zaščitena. V bližini izvira potok Štuki, ki je lahko predstav-
ljal vir pitne vode. Ugotavljanje, iz katerega obdobja izvira ta struktura in
kakšen je bil njen namen, prepuščamo strokovnjakom. Glede na lego ob
robu strmine bi lahko upravičeno domnevali, da je imela neko obrambno
funkcijo. Mogoče gre za enega izmed gradov – ajdovščin, o katerih govori
ljudsko izročilo?
Križen drev (ešd 17290)
Časovno neopredeljiva utrjena postojanka, ohranjena kot groblja na pla-
toju z maltnim vezivom in obdelanimi kamni. V izročilu je to bila postaja
ob stari poti iz Rodika na Artviže. Datacija: rimska doba, srednji vek. Opis
lokacije: Arheološko območje obsega vrh slemenskega hrbta, severozahod-
no od Artviž.
Križen drev (na nekaterih kartah tudi Križni drev ali Križandrev) leži na
slemenu, ki povezuje Ajdovščino in Artviže. Ob sami poti najdemo tudi star
mejnik, ki je označeval tromejo med občinami Rodik, Artviže in Podgrad
pri Vremah. Po slemenu poteka cesta, severno od nje pa na koti 797 leži
obsežna kamnita groblja, ki v sebi skriva ostanke manjše utrdbe. Domačini
so ta kraj seveda poznali, zato je našel svoje mesto tudi v ustnem izročilu.
V groblji se tako nahaja skrit zaklad, ki pa ga varuje kača (Hrobat 2003).
Ker je območje še neraziskano, lahko o starosti le ugibamo. Glede na
ostanke malte Slapšak (1995) domneva, da gre za antični ali srednjeveški
¹² Pri površinskem pregledu najbolje ohranjenih delov nismo opazili ostankov malte, torej je
povsem možno, da je šlo za suhozidno gradnjo.
139
