Page 144 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 144
simo Medeot, Mario Crevato in Alja Margon
tudi po funkciji, ki so jih imeli v času nastanka: tj. obrambno, ekonomsko,
bivalno ali razmejevalno. Včasih je resnično težko potegniti mejo in določiti
točno starost ter funkcijo nekega objekta, saj sta je tako njegova oblika kot
tudi funkcija skozi čas spreminjali. Videti pa je, da vsaj od železne dobe dalje
vsi ti različni kulturni sloji niso bili nujno tudi posledica sprememb v popu-
laciji. Tako arheološke raziskave kot ljudsko izročilo namreč nakazujejo, da
se je na tem območju avtohtono prebivalstvo (s strani Rimljanov označeni za
Rundictes, kasneje pa tradicionalno poznani kot Ajdi) obdržalo tudi po rim-
ski osvojitvi, da pa so se domačini seveda postopoma romanizirali. Središče
Rundiktov je bila nedvomno Ajdovščina (kota 804), od koder so vsaj do poz-
ne antike nadzorovali obsežno območje Brkinov in Matarskega podolja. Že
samo število najdišč dokazuje, da so Rundikti na tem območju pustili globok
pečat. Pokrajino so oblikovali in preoblikovali tako z gradnjo utrjenih naselji
na izpostavljenih vrhovih in s terasiranjem pobočij kot tudi s kasnejšo gra-
dnjo naselij v nižinah. Po ustnem izročilu so v zgodnjem srednjem veku Ajdi
dokončno opustili svoja višinska naselja in v dolini sezidali številne vasi,
med njimi tudi Rodik. Zgodovinskih virov, ki bi to potrjevali, ni, saj se v ar-
hivih na žalost ni ohranil noben pisni dokument. Ljudskega izročila ne more
(za zdaj) potrditi niti arheologija, saj so arheološke najdbe iz tega »prehod-
nega« obdobja redke. Kar se materialnih dokazov tiče, je seveda še veliko za
postoriti. Veliko je že popisanih in novoodkritih arheoloških najdišč, ki bi
lahko marsikaj razjasnila, vendar ostajajo neraziskana. V pričakovanju no-
vih raziskav in odkritij torej vprašanje o izginotju Rundiktov ali njihovem
zlitju z zgodnjesrednjeveškimi slovanskimi prišleki puščamo brez odgovora.
Archaeologies of Memory: The Case of Rodik
In this article, we describe all known archaeological sites and potential ar-
chaeological areas in the surroundings of Rodik (Municipality of Hrpelje-
Kozina), as well as the analysis and elaboration of lidar images available to
the public for this area. Descriptions and findings related to particular loca-
tions are the results of careful cartographic, bibliographic, and non-invasive
field research. During the above-mentioned research, we mainly focused on
the locations within the Mythical Park Rodik, which feature prominently in
the local folklore. The sites described can be dated back to different peri-
ods, from prehistory to the Middle Ages, an impressively extended period
of time. Apart from their different age, the structures found at the loca-
tions also differ in the purpose they were built for, i. e. defensive, economic,
residential, or as a land demarcation system. Sometimes it is really difficult
to determine with absolute certainty the exact age and purpose of a struc-
ture because both its shape and function have changed over time. However,
it seems that at least since the Iron Age all these different cultural strata
have not necessarily been the result of changes in the population which in-
habited the area. Both archaeological research and folk tradition indicate
144
tudi po funkciji, ki so jih imeli v času nastanka: tj. obrambno, ekonomsko,
bivalno ali razmejevalno. Včasih je resnično težko potegniti mejo in določiti
točno starost ter funkcijo nekega objekta, saj sta je tako njegova oblika kot
tudi funkcija skozi čas spreminjali. Videti pa je, da vsaj od železne dobe dalje
vsi ti različni kulturni sloji niso bili nujno tudi posledica sprememb v popu-
laciji. Tako arheološke raziskave kot ljudsko izročilo namreč nakazujejo, da
se je na tem območju avtohtono prebivalstvo (s strani Rimljanov označeni za
Rundictes, kasneje pa tradicionalno poznani kot Ajdi) obdržalo tudi po rim-
ski osvojitvi, da pa so se domačini seveda postopoma romanizirali. Središče
Rundiktov je bila nedvomno Ajdovščina (kota 804), od koder so vsaj do poz-
ne antike nadzorovali obsežno območje Brkinov in Matarskega podolja. Že
samo število najdišč dokazuje, da so Rundikti na tem območju pustili globok
pečat. Pokrajino so oblikovali in preoblikovali tako z gradnjo utrjenih naselji
na izpostavljenih vrhovih in s terasiranjem pobočij kot tudi s kasnejšo gra-
dnjo naselij v nižinah. Po ustnem izročilu so v zgodnjem srednjem veku Ajdi
dokončno opustili svoja višinska naselja in v dolini sezidali številne vasi,
med njimi tudi Rodik. Zgodovinskih virov, ki bi to potrjevali, ni, saj se v ar-
hivih na žalost ni ohranil noben pisni dokument. Ljudskega izročila ne more
(za zdaj) potrditi niti arheologija, saj so arheološke najdbe iz tega »prehod-
nega« obdobja redke. Kar se materialnih dokazov tiče, je seveda še veliko za
postoriti. Veliko je že popisanih in novoodkritih arheoloških najdišč, ki bi
lahko marsikaj razjasnila, vendar ostajajo neraziskana. V pričakovanju no-
vih raziskav in odkritij torej vprašanje o izginotju Rundiktov ali njihovem
zlitju z zgodnjesrednjeveškimi slovanskimi prišleki puščamo brez odgovora.
Archaeologies of Memory: The Case of Rodik
In this article, we describe all known archaeological sites and potential ar-
chaeological areas in the surroundings of Rodik (Municipality of Hrpelje-
Kozina), as well as the analysis and elaboration of lidar images available to
the public for this area. Descriptions and findings related to particular loca-
tions are the results of careful cartographic, bibliographic, and non-invasive
field research. During the above-mentioned research, we mainly focused on
the locations within the Mythical Park Rodik, which feature prominently in
the local folklore. The sites described can be dated back to different peri-
ods, from prehistory to the Middle Ages, an impressively extended period
of time. Apart from their different age, the structures found at the loca-
tions also differ in the purpose they were built for, i. e. defensive, economic,
residential, or as a land demarcation system. Sometimes it is really difficult
to determine with absolute certainty the exact age and purpose of a struc-
ture because both its shape and function have changed over time. However,
it seems that at least since the Iron Age all these different cultural strata
have not necessarily been the result of changes in the population which in-
habited the area. Both archaeological research and folk tradition indicate
144
