Page 138 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 138
simo Medeot, Mario Crevato in Alja Margon
(Vidrih-Perko 2006). Upravičeno je torej domnevati, da je današnji Rodik
ime dobil ravno po nekdanjih prebivalcih tega območja.
S krizo rimskega imperija in nasilnim dogajanjem, ki je spremljalo nje-
gov zaton, so ogroženi prebivalci začeli opuščati izpostavljene nižinske na-
selbine in se znova zatekati na višje ležeče predele. Postopoma so obnovili
stara utrjena naselja in postavili tudi nova. V tem kontekstu Ciglenečki
(2015) domneva, da je Ajdovščina zopet pridobila na veljavi kot pomembno
središče v zaledju zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Njena lega
je namreč nenadoma postala izrazito strateška, saj je omogočala nadzor
nad nekaterimi potmi, ki so vodile s severa proti Istri in Dalmaciji in z
vzhoda proti Italiji.
Zagotovo so prvi slovanski prišleki tukaj še vedno našli avtohtone prebi-
valce, ki so jih poimenovali Ajdi (Ciglenečki 1997). Če je verjeti ljudskemu
izročilu, so se staroselci in prišleki med seboj postopoma začeli mešati, do-
kler se staroselci niso popolnoma asimilirali. Zaradi izboljšanih varnostnih
razmer je prišlo tudi do dokončne opustitve utrjenih višinskih naselij. Na
ostankih nekaterih so nato v srednjem veku zrasli gradovi kot npr. Sv. Križ
(ešd: 17841) pri Slopah ali Završnik (ešd: 7303) pri Podgradu pri Vremah,
mogoče tudi Kačiče. Je pa zato v bližini opuščenih starih nastala na lažje
dostopnih območjih cela vrsta novih naselij, kot so Rodik, Slope, Brezovica,
Artivže, Podgrad pri Vremah in druga.
Njivice/Vrhule
»Na hribih okoli so bili še trije majhni gradovi – ajdovščine (ajdušne). Eden
je bil na Verhulah nad Rodikom, drugi je bil na Selnicah na Pristavi in tretji
v Borštu nad Potokom. S tistih gradičev se je videlo proti Istri, Trstu, Krasu
in Pivki.« (Kerševan in Krebelj 2003, 138–139)
Ledini Njivice in Vrhule se nahajata na slemenu med Ajdovščino in Artvi-
žami. Flišnat teren, zavetrje, majhen naklon in prisotnost nekaterih izvi-
rov so omogočili nastanek zaselkov in izrabo površin za kmetijske namene.
Na terenu so tako opazne številne terase.
Na Njivicah (716 m) se malo nad zgornjo teraso nahaja kamnita groblja,
ki je dolga kakšnih 20, široka pa kakšne 4 metre. Arheološko je to področje
sicer še popolnoma neraziskano, vendar je arheologinja Nada Osmuk med
terenskimi ogledi zabeležila sledeče pričevanje: »Na ledini Njivce, ob stari
poti iz Rodika na Artviže, naj bi bilo pokopališče Ajdov«.¹¹ Kot se pogosto
dogaja, pa zna ljudsko izročilo povedati tudi drugačno zgodbo. Po tej naj
¹¹ Elaborat zv n k d Nova Gorica ni javno dostopen. Citat povzet po Hrobat (2003).
138
(Vidrih-Perko 2006). Upravičeno je torej domnevati, da je današnji Rodik
ime dobil ravno po nekdanjih prebivalcih tega območja.
S krizo rimskega imperija in nasilnim dogajanjem, ki je spremljalo nje-
gov zaton, so ogroženi prebivalci začeli opuščati izpostavljene nižinske na-
selbine in se znova zatekati na višje ležeče predele. Postopoma so obnovili
stara utrjena naselja in postavili tudi nova. V tem kontekstu Ciglenečki
(2015) domneva, da je Ajdovščina zopet pridobila na veljavi kot pomembno
središče v zaledju zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Njena lega
je namreč nenadoma postala izrazito strateška, saj je omogočala nadzor
nad nekaterimi potmi, ki so vodile s severa proti Istri in Dalmaciji in z
vzhoda proti Italiji.
Zagotovo so prvi slovanski prišleki tukaj še vedno našli avtohtone prebi-
valce, ki so jih poimenovali Ajdi (Ciglenečki 1997). Če je verjeti ljudskemu
izročilu, so se staroselci in prišleki med seboj postopoma začeli mešati, do-
kler se staroselci niso popolnoma asimilirali. Zaradi izboljšanih varnostnih
razmer je prišlo tudi do dokončne opustitve utrjenih višinskih naselij. Na
ostankih nekaterih so nato v srednjem veku zrasli gradovi kot npr. Sv. Križ
(ešd: 17841) pri Slopah ali Završnik (ešd: 7303) pri Podgradu pri Vremah,
mogoče tudi Kačiče. Je pa zato v bližini opuščenih starih nastala na lažje
dostopnih območjih cela vrsta novih naselij, kot so Rodik, Slope, Brezovica,
Artivže, Podgrad pri Vremah in druga.
Njivice/Vrhule
»Na hribih okoli so bili še trije majhni gradovi – ajdovščine (ajdušne). Eden
je bil na Verhulah nad Rodikom, drugi je bil na Selnicah na Pristavi in tretji
v Borštu nad Potokom. S tistih gradičev se je videlo proti Istri, Trstu, Krasu
in Pivki.« (Kerševan in Krebelj 2003, 138–139)
Ledini Njivice in Vrhule se nahajata na slemenu med Ajdovščino in Artvi-
žami. Flišnat teren, zavetrje, majhen naklon in prisotnost nekaterih izvi-
rov so omogočili nastanek zaselkov in izrabo površin za kmetijske namene.
Na terenu so tako opazne številne terase.
Na Njivicah (716 m) se malo nad zgornjo teraso nahaja kamnita groblja,
ki je dolga kakšnih 20, široka pa kakšne 4 metre. Arheološko je to področje
sicer še popolnoma neraziskano, vendar je arheologinja Nada Osmuk med
terenskimi ogledi zabeležila sledeče pričevanje: »Na ledini Njivce, ob stari
poti iz Rodika na Artviže, naj bi bilo pokopališče Ajdov«.¹¹ Kot se pogosto
dogaja, pa zna ljudsko izročilo povedati tudi drugačno zgodbo. Po tej naj
¹¹ Elaborat zv n k d Nova Gorica ni javno dostopen. Citat povzet po Hrobat (2003).
138
