Page 141 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 141
Arheologija spomina: primer Rodika
Slika 8
Lidarski posnetek
Pristave
označena kot »Prestava grofova«, naselje pa bi lahko umestili na kakšno
200 m oddaljeno nižje ležečo lokacijo (kota 594), ki v moderni topografiji
nosi ime Graje. Na koti 635 je vidnih več grobelj, vendar je brez arheoloških
raziskav nemogoče reči, ali gre za ostanke obrambnih ali bivalnih struk-
tur. Vsekakor pa bi v prid prisotnosti »ajdušne« govoril dober razgled s te
točke.
Po drugi strani pa je zaradi lege na položnem delu grebena mogoče pov-
sem mirne duše izključiti kakršno koli vojaško vlogo ostankov na Grajah
in potrditi kmetijsko vlogo, ki jo Pristavi pripisuje ljudsko izročilo. Tod
je možno opaziti obsežne ostanke antropogenih struktur, ki pa so popol-
noma razvaljene. Iz lidarskih posnetkov je kljub temu možno razbrati tlo-
rise vsaj treh objektov. Obrambnih struktur, kot so nasipi ali jarki, ni. Brez
arheoloških izkopavanj natančna datacija seveda ni možna, bi si pa upali
domnevati, da gre za obdobje srednjega veka, če ne še za pozno antiko, vsaj
kar se ostankov na koti 635 tiče. O možnem obstoju serije višinskih utrdb,
razporejenih vzdolž brkinskih slemen, ki so v nemirnih poznoantičnih ča-
sih nudile zaščito okoliškim prebivalcem, nenazadnje govori tudi Slapšak
(1995).
141
Slika 8
Lidarski posnetek
Pristave
označena kot »Prestava grofova«, naselje pa bi lahko umestili na kakšno
200 m oddaljeno nižje ležečo lokacijo (kota 594), ki v moderni topografiji
nosi ime Graje. Na koti 635 je vidnih več grobelj, vendar je brez arheoloških
raziskav nemogoče reči, ali gre za ostanke obrambnih ali bivalnih struk-
tur. Vsekakor pa bi v prid prisotnosti »ajdušne« govoril dober razgled s te
točke.
Po drugi strani pa je zaradi lege na položnem delu grebena mogoče pov-
sem mirne duše izključiti kakršno koli vojaško vlogo ostankov na Grajah
in potrditi kmetijsko vlogo, ki jo Pristavi pripisuje ljudsko izročilo. Tod
je možno opaziti obsežne ostanke antropogenih struktur, ki pa so popol-
noma razvaljene. Iz lidarskih posnetkov je kljub temu možno razbrati tlo-
rise vsaj treh objektov. Obrambnih struktur, kot so nasipi ali jarki, ni. Brez
arheoloških izkopavanj natančna datacija seveda ni možna, bi si pa upali
domnevati, da gre za obdobje srednjega veka, če ne še za pozno antiko, vsaj
kar se ostankov na koti 635 tiče. O možnem obstoju serije višinskih utrdb,
razporejenih vzdolž brkinskih slemen, ki so v nemirnih poznoantičnih ča-
sih nudile zaščito okoliškim prebivalcem, nenazadnje govori tudi Slapšak
(1995).
141