Page 63 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
Slika Rodika izpred dveh stoletij
izvira (drugega a istoimenskega) Globokega potoka vzdolž njegove struge
»do točke, kjer sreča tok [ali morda drčo, slap: Wasserieß] Potoka pod Li-
sično, ki priteka z območja občine Rodik« (a st, c f, se, 618/1, gb).
Čeprav se je na podlagi vseh teh navedb težko znajti v prostoru, nam
ta niz informacij vendarle daje nekaj sporočil. Prvič, območje katastrske
občine Rodik je vsaj na dveh koncih mejilo na vodo in je bilo znotraj pre-
predeno z vodotoki ter posejano s kali. Drugič, nekateri teh kalov in jezero
so do izdelave katastra na začetku 19. stoletja presahnili. Tretjič, Rodik je
premogel tudi svoj mlin, sicer na skrajnem koncu svojega teritorija in dokaj
daleč od vasi. Temu mlinu oziroma po ljudskem izročilu dvema mlinoma
so rekli »Mišnik ali po mlinarju Dujčev mlin« (Peršolja 2009, 479–480). V
Franciscejskem katastru je opredeljen kot »podlivni mlin z dvema mlinšči-
cama« (nem. eine unterschlagtige Mühle mit 2 Gängen) in pripisan lastniku
Andreju Dujcu.
Dodatno zanimivo pa je to, da ob večkrat omenjeni večji strugi na severni
strani katastrske občine, ob kateri so se nahajala ledinska imena z jezerom,
in natančneje na mestu, kjer je na katastrski karti vrisano vodno zajetje,
stojita dve stavbni parceli. Ena od obeh je v seznamu lastnikov stavbnih
parcel poimenovana »Stari mlin«, kar seveda pomeni, da je nekoč tudi tu
deloval mlin, in potrjuje sklep, da je bilo v času nastanka Franciscejskega
katastra vode manj kot v bolj oddaljeni preteklosti. Kljub temu pa je možen
še nadaljnji sklep, in sicer da je bilo vode vseeno več, kot kažeta zapisa
tako v vprašalniku kot v poročilu katastrskega operata (slika 1). Potrditev
navedene interpretacije in pojasnilo o tem, kakšne vrste voda so navedene
na katastrskih kartah, je najti v seznamu zemljiških parcel, saj imajo mlake
in največja struga, kot smo jo doslej poimenovali, svojo katastrsko številko.
Tako oštevilčenih vodnih enot je v katastrski občini skupaj devet: tri so
v seznamu zemljiških parcel opredeljene kot »lokev v vasi Rodik« (nem.
Laach in Dorf Rodig), preostalih šest pa so opredelili kot »lokve in odvodni
kanali« (nem. Lach und Ableitungs Gruben).
Naša, širša, struga, ki se začenja pri zajetju ob »starem mlinu«, je torej
odvodni oziroma vodni kanal, vsekakor rezultat umetne regulacije voda
na območju, kjer je nekoč ležalo »jezero« (slika 2). O tem, starejšem, mlinu
(v Franciscejskem katastru sta kot njegova lastnika navedena Bernechich
Anton oziroma Illucig Michail, vulgo Sirg, ležal pa je na območju z ledin-
skim imenom »Za Loch«) in bližnjem kanalu je mogoče najti omembe tudi
v ljudskem izročilu.
Sirkova hiša je nekoč bila pri Malnih, saj so bili Sirkovi mlinarji. [. . .]
63
izvira (drugega a istoimenskega) Globokega potoka vzdolž njegove struge
»do točke, kjer sreča tok [ali morda drčo, slap: Wasserieß] Potoka pod Li-
sično, ki priteka z območja občine Rodik« (a st, c f, se, 618/1, gb).
Čeprav se je na podlagi vseh teh navedb težko znajti v prostoru, nam
ta niz informacij vendarle daje nekaj sporočil. Prvič, območje katastrske
občine Rodik je vsaj na dveh koncih mejilo na vodo in je bilo znotraj pre-
predeno z vodotoki ter posejano s kali. Drugič, nekateri teh kalov in jezero
so do izdelave katastra na začetku 19. stoletja presahnili. Tretjič, Rodik je
premogel tudi svoj mlin, sicer na skrajnem koncu svojega teritorija in dokaj
daleč od vasi. Temu mlinu oziroma po ljudskem izročilu dvema mlinoma
so rekli »Mišnik ali po mlinarju Dujčev mlin« (Peršolja 2009, 479–480). V
Franciscejskem katastru je opredeljen kot »podlivni mlin z dvema mlinšči-
cama« (nem. eine unterschlagtige Mühle mit 2 Gängen) in pripisan lastniku
Andreju Dujcu.
Dodatno zanimivo pa je to, da ob večkrat omenjeni večji strugi na severni
strani katastrske občine, ob kateri so se nahajala ledinska imena z jezerom,
in natančneje na mestu, kjer je na katastrski karti vrisano vodno zajetje,
stojita dve stavbni parceli. Ena od obeh je v seznamu lastnikov stavbnih
parcel poimenovana »Stari mlin«, kar seveda pomeni, da je nekoč tudi tu
deloval mlin, in potrjuje sklep, da je bilo v času nastanka Franciscejskega
katastra vode manj kot v bolj oddaljeni preteklosti. Kljub temu pa je možen
še nadaljnji sklep, in sicer da je bilo vode vseeno več, kot kažeta zapisa
tako v vprašalniku kot v poročilu katastrskega operata (slika 1). Potrditev
navedene interpretacije in pojasnilo o tem, kakšne vrste voda so navedene
na katastrskih kartah, je najti v seznamu zemljiških parcel, saj imajo mlake
in največja struga, kot smo jo doslej poimenovali, svojo katastrsko številko.
Tako oštevilčenih vodnih enot je v katastrski občini skupaj devet: tri so
v seznamu zemljiških parcel opredeljene kot »lokev v vasi Rodik« (nem.
Laach in Dorf Rodig), preostalih šest pa so opredelili kot »lokve in odvodni
kanali« (nem. Lach und Ableitungs Gruben).
Naša, širša, struga, ki se začenja pri zajetju ob »starem mlinu«, je torej
odvodni oziroma vodni kanal, vsekakor rezultat umetne regulacije voda
na območju, kjer je nekoč ležalo »jezero« (slika 2). O tem, starejšem, mlinu
(v Franciscejskem katastru sta kot njegova lastnika navedena Bernechich
Anton oziroma Illucig Michail, vulgo Sirg, ležal pa je na območju z ledin-
skim imenom »Za Loch«) in bližnjem kanalu je mogoče najti omembe tudi
v ljudskem izročilu.
Sirkova hiša je nekoč bila pri Malnih, saj so bili Sirkovi mlinarji. [. . .]
63
