Page 62 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
ksander Panjek
nika, jezer ali ribnikov z vodo«, a s pojasnilom, da zraven vasi »obstajajo
razni mali izviri, iz katerih priteka bistra in zdrava voda, ki jo uporabljajo«
vaščani. Vendar pogled na katastrske karte kaže nekoliko drugače: sredi
njiv in travnikov v podolju severno od vasi poteka jasno zarisana modra
struga z nekaj stranskimi rokavi in manjšim zajetjem, v katerega prite-
kata dva manjša vodotoka; v bližini je še kal. Posebej zanimiva so ledin-
ska imena na tem območju. Ob kalu je zapisano ime »Per Kalush«, vzdolž
navedene struge pa beremo »Na Mlaka«, »Pod Jeserom« in še »Jeseron«.
Jezera sicer ni videti, je pa videti, da parcelacija poteka v obliki, ki spo-
minja na obliko jezera, ki ga očitno ni bilo več. Nekoliko vzhodneje, vzpo-
redno z navedeno večjo strugo, je zarisana druga, tanka struga s pripisom
»Pottok Leszishino« ob ledinskem imenu »Pod Liscizno« (Lisično), ta potok
pa ima štiri manjše pritoke. Drugje najdemo ledinski imeni »Pod Wodiza«
(na skrajnem severovzhodnem robu katastrske občine) in »Pod Stirna« (na
skrajnem jugozahodnem robu), kjer pa voda ni vidno vrisana. Na južnem
koncu pod vasjo srečamo še ledinski imeni »Per Kale« in »Pod Kallem Dol-
lina«, vode pa ni vrisane. Tik ob vasi Rodik na severni strani najdemo le-
dinsko ime »Per Kalushe«, kar je sicer območje, ki smo ga z istim imenom
(»Per Kalush«) že navedli na drugem odseku karte. Prav sredi vasi se naj-
deta še dva s krajšim vodotokom med seboj povezana kala oziroma vodni
zajetji, iz drugega od katerih teče skozi vas ob cesti tanka struga potoka, ki
se nato prekine in izgubi. Izpod pobočja nad vasjo pa izvirata dva potočka.
Ta se stekata v prvo omenjeno, večjo strugo oziroma njeno vodno zajetje.
Nazadnje na Kozini zasledimo še zadnji kal. Na skrajnem jugovzhodnem
koncu katastrske občine krajši odsek njene meje teče vzdolž »Globokega
Potoka«, tam je zarisano tudi vodno zajetje, ledinsko ime je tu »Mühle Mi-
snik«, torej istoimenski mlin.
V opisu meja k. o. Rodik, ki se začenja v njenem jugozahodnem kotu pri
Kozini in poteka v smeri od zahoda proti vzhodu, se omenjajo sledeče ob-
mejne vode. Prva se nahaja šele blizu jugovzhodnega konca občine, in si-
cer na mejni točki »Pischeniuz«, sredi vzpona na Čuk (v kraju »Navlachi-
Czucki«), »kjer izvira ena močvirnata voda«. Kmalu se potek meje preu-
smeri in sledi toku potoka, imenovanega »Marin Pottok«, ki se nato pre-
imenuje v »Polaschitza in nadaljuje do sotočja [pri mlinu Misnik Andreja
Dujca iz Rodika]Polaschitze in Globokega Potoka«. Od tod se meja obrne v
severovzhodno smer in sledi Globokemu potoku do sotočja z drugim, ime-
novanim »Serabotin Pattok ob vznožju hriba Scalino Berdo«, kjer je tro-
meja med Rodikom, Brezovico in Artvižami. Naslednji mejni vodotok sre-
čamo šele na nasprotni, severni strani občine Rodik, kjer meja poteka od
62
nika, jezer ali ribnikov z vodo«, a s pojasnilom, da zraven vasi »obstajajo
razni mali izviri, iz katerih priteka bistra in zdrava voda, ki jo uporabljajo«
vaščani. Vendar pogled na katastrske karte kaže nekoliko drugače: sredi
njiv in travnikov v podolju severno od vasi poteka jasno zarisana modra
struga z nekaj stranskimi rokavi in manjšim zajetjem, v katerega prite-
kata dva manjša vodotoka; v bližini je še kal. Posebej zanimiva so ledin-
ska imena na tem območju. Ob kalu je zapisano ime »Per Kalush«, vzdolž
navedene struge pa beremo »Na Mlaka«, »Pod Jeserom« in še »Jeseron«.
Jezera sicer ni videti, je pa videti, da parcelacija poteka v obliki, ki spo-
minja na obliko jezera, ki ga očitno ni bilo več. Nekoliko vzhodneje, vzpo-
redno z navedeno večjo strugo, je zarisana druga, tanka struga s pripisom
»Pottok Leszishino« ob ledinskem imenu »Pod Liscizno« (Lisično), ta potok
pa ima štiri manjše pritoke. Drugje najdemo ledinski imeni »Pod Wodiza«
(na skrajnem severovzhodnem robu katastrske občine) in »Pod Stirna« (na
skrajnem jugozahodnem robu), kjer pa voda ni vidno vrisana. Na južnem
koncu pod vasjo srečamo še ledinski imeni »Per Kale« in »Pod Kallem Dol-
lina«, vode pa ni vrisane. Tik ob vasi Rodik na severni strani najdemo le-
dinsko ime »Per Kalushe«, kar je sicer območje, ki smo ga z istim imenom
(»Per Kalush«) že navedli na drugem odseku karte. Prav sredi vasi se naj-
deta še dva s krajšim vodotokom med seboj povezana kala oziroma vodni
zajetji, iz drugega od katerih teče skozi vas ob cesti tanka struga potoka, ki
se nato prekine in izgubi. Izpod pobočja nad vasjo pa izvirata dva potočka.
Ta se stekata v prvo omenjeno, večjo strugo oziroma njeno vodno zajetje.
Nazadnje na Kozini zasledimo še zadnji kal. Na skrajnem jugovzhodnem
koncu katastrske občine krajši odsek njene meje teče vzdolž »Globokega
Potoka«, tam je zarisano tudi vodno zajetje, ledinsko ime je tu »Mühle Mi-
snik«, torej istoimenski mlin.
V opisu meja k. o. Rodik, ki se začenja v njenem jugozahodnem kotu pri
Kozini in poteka v smeri od zahoda proti vzhodu, se omenjajo sledeče ob-
mejne vode. Prva se nahaja šele blizu jugovzhodnega konca občine, in si-
cer na mejni točki »Pischeniuz«, sredi vzpona na Čuk (v kraju »Navlachi-
Czucki«), »kjer izvira ena močvirnata voda«. Kmalu se potek meje preu-
smeri in sledi toku potoka, imenovanega »Marin Pottok«, ki se nato pre-
imenuje v »Polaschitza in nadaljuje do sotočja [pri mlinu Misnik Andreja
Dujca iz Rodika]Polaschitze in Globokega Potoka«. Od tod se meja obrne v
severovzhodno smer in sledi Globokemu potoku do sotočja z drugim, ime-
novanim »Serabotin Pattok ob vznožju hriba Scalino Berdo«, kjer je tro-
meja med Rodikom, Brezovico in Artvižami. Naslednji mejni vodotok sre-
čamo šele na nasprotni, severni strani občine Rodik, kjer meja poteka od
62
