Page 8 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 8
ja Hrobat Virloget
sovne plasti, ki jih lahko grobo ločimo na krščansko in predkrščansko, pri
čemer lahko korenine segajo še v čas staroselcev iz arheoloških najdišč,
medtem ko je mitska steza v Trebišćih pri Mošćenički Dragi osredotoče-
na na eno samo časovno oziroma tematsko raven, to je na rekonstrukcijo
(pra)slovanske mitologije. Obe mitski krajini se razlikujeta tudi po svoji
vsebini. Medtem ko rekonstrukcija (pra)slovanske mitologije v Trebišćih
sloni v glavnem na analizi mitske toponomastike, kjer pripovednega izroči-
la skorajda ni, je prezentacija v krajini Rodika osredotočena prav na bogato
pripovedno izročilo, ki je prikazano in situ, torej v prostorskem kontekstu,
iz katerega izhaja.
V obeh čezmejnih parkih so vzpostavljene učne poti po mitski krajini, po
katerih bo lahko vodil posebej v projektu izobraženi turistični vodnik ali
bodo obiskovalci na poteh samostojno poslušali interpretacije na gsm-ovi
aplikaciji v slovenščini (z rodiškim narečjem), hrvaščini, angleščini in itali-
janščini (ali v Rodiku o tem prebrali v prilogah ob poti). Na Rodiškem bodo
poleg izbrane povedke z določenega mesta poslušali etnološko interpreta-
cijo pripovednega izročila v kontekstu krajine, v Trebišćih bodo poslušali
strokovne interpretacije (pra)slovanske mitologije. Ker smo se v projektu
želeli izogniti invazivnim tablam v naravi, bodo interpretacije in povedke
nadgrajene v vizualni obliki, s kamnitimi skulpturami in kamnitimi ozna-
čevalci, ki bodo iz lokalnega kamna, iz apnenca v kraškem okolju in iz pe-
ščenjaka na Brkinskem slemenu.³ Za najmlajše bo učna pot popestrena z
interaktivnimi igrami, katerih rešitev bo odprla interakcije na razstavi v
obeh centrih za obiskovalce, v Rodiku in v Trebišćih.
Glavne vsebinske poteze Mitskega parka v Rodiku in v Trebišćih
V rodiški krajini prezentacija sloni na bogatem pripovednem izročilu o do-
ločenih točkah v krajini, tudi o arheoloških najdiščih. Pripovedna izroči-
la so predstavljena na listu mesta, od koder izhajajo, torej v originalnem
prostorskem kontekstu. Pri tem je potrebno opozoriti, da je obiskovalcem
predstavljena zgolj selekcija povedk, saj se na vsako točko navezujejo naj-
različnejše zgodbe (Peršolja 2000). Izbrane so bile tiste povedke, ki s stro-
kovnega stališča najbolj ponazarjajo etnološko interpretacijo določenega
³ Vodja projekta oblikovanja kamnitih skulptur in označevalcev na slovenskem delu je bila
Špela Šedivy iz Inkubatorja, d. o. o., pri čemer je sama izdelovala in bila hkrati tudi mentori-
ca študentom programa oblikovanja kamna z Višje strokovne šole v Sežani v okviru Izobra-
ževalnega razvojnega središča. V Trebišćih sicer poleg novih oblik prezentacije in skulptur
v avtorstvu akademskega kiparja Luba de Karina ostajajo še starejše napisne table avtorja
Grge Frangeša.
8
sovne plasti, ki jih lahko grobo ločimo na krščansko in predkrščansko, pri
čemer lahko korenine segajo še v čas staroselcev iz arheoloških najdišč,
medtem ko je mitska steza v Trebišćih pri Mošćenički Dragi osredotoče-
na na eno samo časovno oziroma tematsko raven, to je na rekonstrukcijo
(pra)slovanske mitologije. Obe mitski krajini se razlikujeta tudi po svoji
vsebini. Medtem ko rekonstrukcija (pra)slovanske mitologije v Trebišćih
sloni v glavnem na analizi mitske toponomastike, kjer pripovednega izroči-
la skorajda ni, je prezentacija v krajini Rodika osredotočena prav na bogato
pripovedno izročilo, ki je prikazano in situ, torej v prostorskem kontekstu,
iz katerega izhaja.
V obeh čezmejnih parkih so vzpostavljene učne poti po mitski krajini, po
katerih bo lahko vodil posebej v projektu izobraženi turistični vodnik ali
bodo obiskovalci na poteh samostojno poslušali interpretacije na gsm-ovi
aplikaciji v slovenščini (z rodiškim narečjem), hrvaščini, angleščini in itali-
janščini (ali v Rodiku o tem prebrali v prilogah ob poti). Na Rodiškem bodo
poleg izbrane povedke z določenega mesta poslušali etnološko interpreta-
cijo pripovednega izročila v kontekstu krajine, v Trebišćih bodo poslušali
strokovne interpretacije (pra)slovanske mitologije. Ker smo se v projektu
želeli izogniti invazivnim tablam v naravi, bodo interpretacije in povedke
nadgrajene v vizualni obliki, s kamnitimi skulpturami in kamnitimi ozna-
čevalci, ki bodo iz lokalnega kamna, iz apnenca v kraškem okolju in iz pe-
ščenjaka na Brkinskem slemenu.³ Za najmlajše bo učna pot popestrena z
interaktivnimi igrami, katerih rešitev bo odprla interakcije na razstavi v
obeh centrih za obiskovalce, v Rodiku in v Trebišćih.
Glavne vsebinske poteze Mitskega parka v Rodiku in v Trebišćih
V rodiški krajini prezentacija sloni na bogatem pripovednem izročilu o do-
ločenih točkah v krajini, tudi o arheoloških najdiščih. Pripovedna izroči-
la so predstavljena na listu mesta, od koder izhajajo, torej v originalnem
prostorskem kontekstu. Pri tem je potrebno opozoriti, da je obiskovalcem
predstavljena zgolj selekcija povedk, saj se na vsako točko navezujejo naj-
različnejše zgodbe (Peršolja 2000). Izbrane so bile tiste povedke, ki s stro-
kovnega stališča najbolj ponazarjajo etnološko interpretacijo določenega
³ Vodja projekta oblikovanja kamnitih skulptur in označevalcev na slovenskem delu je bila
Špela Šedivy iz Inkubatorja, d. o. o., pri čemer je sama izdelovala in bila hkrati tudi mentori-
ca študentom programa oblikovanja kamna z Višje strokovne šole v Sežani v okviru Izobra-
ževalnega razvojnega središča. V Trebišćih sicer poleg novih oblik prezentacije in skulptur
v avtorstvu akademskega kiparja Luba de Karina ostajajo še starejše napisne table avtorja
Grge Frangeša.
8
