Page 11 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 11
Mitska krajina: uvod v različne perspektive
in Vitomirja Belaja (Hrobat Virloget 2021). Obiskovalci se spoznajo tudi
z zgodovino Slovanov in pri cerkvi sv. Petra spoznajo, kako je bila stara
vera Slovanov pokristjanjena. Na Počivalih na stezi Petrebišća (drugo mes-
to možnih darovanj) Voloski kuk (mesto Velesa) je prikazana tretja oseba
(pra)slovanskega izročila, to je Mokoš ali Baba, ki tudi ni prisotna na mit-
ski stezi in situ (Katičić 2008, 305–312; Belaj in Belaj 2014; Hrobat Virloget
2021).
Glavna mitska lika, Baba v rodiški in Perun v trebiški krajini, sta kot slo-
vanski nebeški božanskipar v (pra)slovanski mitski zgodbi tista, ki park
vsebinsko povezujeta. Simbolizirana sta v logotipu Mitskega parka.⁵ Baba
je stilizirana amorfna oblika s krogi, ki ponazarjajo ženske prsi, Perun je
stiliziran element mlinskega kamna, s katerim proizvaja strele in grome.
Rdeča barva logotipa ponazarja nebeško božanstvo Peruna, njegov ogenj,
blisk, ognjevitost. Siva barva simbolizira Babo, kamen, mati zemljo in je
hkrati barva Krasa in Istre, kjer se nahajata oba dela Mitskega parka.
O vsebini knjige
Ideja knjige sloni na konceptu razstave v Centru za obiskovalce v Rodiku z
naslovom »Mitske in druge resničnosti«,⁶ ki problematizira različne pogle-
de na svet, lahko bi rekli tudi različne percepcije sveta, različne kulturne
konstrukcije resničnosti oziroma v angleščini world-makings (van der Port
in Meyer 2018, 2). Različni pogledi na svet se razlikujejo skozi čas, vendar
tudi soobstajajo kot dominantni in marginalizirani diskurzi, kot, recimo,
svet skozi oči znanosti ali različne verovanjske predstave, med drugim da-
nes prevladujoča new age (Hrobat Virloget 2021). Ena izmed interpretacij
sveta je tudi umetniška, ki jo na razstavi prikazuje une s co-v umetnik za
mir Marko Pogačnik, ki v svoji umetnosti operira s še eno drugo resnič-
nostjo, to je skozi pogled geomantije (Pogačnik 2020). Poleg te percepcije
na razstavi sledimo tudi drugim različnim interpretacijam mitske krajine,
in sicer skozi oči različnih znanosti in mitskega pogleda, ki je za razliko od
stanja v sodobni družbi postavljen v prvi plan.
Knjiga sledi vsebinskemu konceptu soočanja različnih resničnosti, ven-
dar tokrat le v okviru znanstvenega diskurza. Mitska krajina in pripovedno
izročilo, predvsem s poudarkom na Rodiku, sta v pričujoči znanstveni mo-
⁵ Avtorica logotipa je oblikovalka Manca Švara.
⁶ Avtorice vsebinskega koncepta razstave in besedil smo Katja Hrobat Virloget, Ana Pleste-
njak in Neža Čebron Lipovec, oblikovalci so Zavod tr a n s, Sanja Jurca Avci, Tomaž Budko-
vič in Dolores Gerbec, vse pod finančnim nadzorom Ester Mihalič iz Občine Hrpelje-Kozina.
11
in Vitomirja Belaja (Hrobat Virloget 2021). Obiskovalci se spoznajo tudi
z zgodovino Slovanov in pri cerkvi sv. Petra spoznajo, kako je bila stara
vera Slovanov pokristjanjena. Na Počivalih na stezi Petrebišća (drugo mes-
to možnih darovanj) Voloski kuk (mesto Velesa) je prikazana tretja oseba
(pra)slovanskega izročila, to je Mokoš ali Baba, ki tudi ni prisotna na mit-
ski stezi in situ (Katičić 2008, 305–312; Belaj in Belaj 2014; Hrobat Virloget
2021).
Glavna mitska lika, Baba v rodiški in Perun v trebiški krajini, sta kot slo-
vanski nebeški božanskipar v (pra)slovanski mitski zgodbi tista, ki park
vsebinsko povezujeta. Simbolizirana sta v logotipu Mitskega parka.⁵ Baba
je stilizirana amorfna oblika s krogi, ki ponazarjajo ženske prsi, Perun je
stiliziran element mlinskega kamna, s katerim proizvaja strele in grome.
Rdeča barva logotipa ponazarja nebeško božanstvo Peruna, njegov ogenj,
blisk, ognjevitost. Siva barva simbolizira Babo, kamen, mati zemljo in je
hkrati barva Krasa in Istre, kjer se nahajata oba dela Mitskega parka.
O vsebini knjige
Ideja knjige sloni na konceptu razstave v Centru za obiskovalce v Rodiku z
naslovom »Mitske in druge resničnosti«,⁶ ki problematizira različne pogle-
de na svet, lahko bi rekli tudi različne percepcije sveta, različne kulturne
konstrukcije resničnosti oziroma v angleščini world-makings (van der Port
in Meyer 2018, 2). Različni pogledi na svet se razlikujejo skozi čas, vendar
tudi soobstajajo kot dominantni in marginalizirani diskurzi, kot, recimo,
svet skozi oči znanosti ali različne verovanjske predstave, med drugim da-
nes prevladujoča new age (Hrobat Virloget 2021). Ena izmed interpretacij
sveta je tudi umetniška, ki jo na razstavi prikazuje une s co-v umetnik za
mir Marko Pogačnik, ki v svoji umetnosti operira s še eno drugo resnič-
nostjo, to je skozi pogled geomantije (Pogačnik 2020). Poleg te percepcije
na razstavi sledimo tudi drugim različnim interpretacijam mitske krajine,
in sicer skozi oči različnih znanosti in mitskega pogleda, ki je za razliko od
stanja v sodobni družbi postavljen v prvi plan.
Knjiga sledi vsebinskemu konceptu soočanja različnih resničnosti, ven-
dar tokrat le v okviru znanstvenega diskurza. Mitska krajina in pripovedno
izročilo, predvsem s poudarkom na Rodiku, sta v pričujoči znanstveni mo-
⁵ Avtorica logotipa je oblikovalka Manca Švara.
⁶ Avtorice vsebinskega koncepta razstave in besedil smo Katja Hrobat Virloget, Ana Pleste-
njak in Neža Čebron Lipovec, oblikovalci so Zavod tr a n s, Sanja Jurca Avci, Tomaž Budko-
vič in Dolores Gerbec, vse pod finančnim nadzorom Ester Mihalič iz Občine Hrpelje-Kozina.
11
