Page 13 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Mitska krajina: uvod v različne perspektive
Katičić, R. 2008. Božanski boj: tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske sta-
rine. Zagreb: Ibis grafika; Moščenićka draga: Katedra Čakavskog sabora
Općine Mošćenička Draga.
Peršolja, J. M. 2000. Rodiške pravce in zgodbe. Ljubljana: Mladika.
Pogačnik, M. 2020. Elementarne sile in bitja Rodika. Ljubljana: Društvo za
sožitje človeka, narave in prostora Vitaa.
van der Port, M., in B. Meyer. 2018. »Introduction: Heritage Dynamics; Po-
litics of Authentication, Aesthetics of Persuasion and the Cultural Pro-
duction of the Real.« V Sense and Essence: Heritage and the Cultural Con-
struction of the Real, ur. M. van de Port in B. Meyer, 1–39. New York:
Berghahn.
Mitska krajina: uvod v različne perspektive
V uvodu knjige so predstavljene osnovne značilnosti mitske krajine v Ro-
diku in v Trebišćih pri Mošćenički dragi, ki se povezujeta v enotno čezmejno
turistično destinacijo. Pokazane so skupne lastnosti, to je mitsko izročilo v
krajini in situ v obliki pripovednega izročila in toponimov. Po drugi strani
tudi izvemo, v čem se parka razlikujeta: medtem ko v Trebišćih izročilo te-
melji na mitskih toponimih in skorajda ni pripovednega izročila, je slednje
bistvo parka v Rodiku, kjer so zgodbe predstavljene na mestih v krajini, iz
katerih izhajajo in ki jih pojasnjujejo. Medtem ko v Trebišćih spoznavamo
(pra)slovansko mitsko krajino, je v Rodiku prikazan palimpsest različnih po-
gledov na svet oziroma sinkretična mitska krajina. V projektu smo se izog-
nili invazivnim tablam in namesto teh mitske točke predstavili na gsm-ovi
aplikaciji ali v pisni obliki, po mitski poti vodijo kamniti označevalci, zgodbe
pa so interpretirane na kamnitih skulpturah. Najmlajše spremljajo interak-
tivne igre, katerih rešitev odpre interakcijo v centrih za obiskovalce v Rodiku
in v Trebišćih.
V Rodiku prevladujejo izročila, ki pojasnjujejo prostor in ga označujejo, od
mitskih ajdov, mitske Babe, šembilje do vstopov v onstranstvo prek jam
itd. Na poti v Trebišćih spremljamo rekonstrukcijo (pra)slovanske mitske
zgodbe. Pri tem je potrebno opozoriti, da imamo ves čas opravka z mitskim
izročilom, torej z drobci nekih mitskih verovanj, ki so se ohranili v ljudskem
izročilu, in ne z miti, ki se v Evropi kot sveti teksti niso ohranili. Park v enot-
no destinacijo povezujeta Perun nad Trebišći in Baba v Rodiku, slovanski
božanski mitski par, ki sta upodobljena v logotipu projekta Mitski park.
Na koncu je nakazana vsebina knjige, ki sledi konceptu razstave v Rodiku o
različnih pogledih na svet oziroma percepcijah sveta. Ti se menjujejo skozi
čas, lahko pa tudi soobstajajo kot dominantni in marginalizirani diskurzi.
Na razstavi mitsko krajino spremljamo skozi oči znanstvenega diskurza,
mitskega izročila in umetniške vizije preko geomantične raziskave umetni-
ka Marka Pogačnika. Različnim vidikom iste stvarnosti sledi tudi koncept
13
Katičić, R. 2008. Božanski boj: tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske sta-
rine. Zagreb: Ibis grafika; Moščenićka draga: Katedra Čakavskog sabora
Općine Mošćenička Draga.
Peršolja, J. M. 2000. Rodiške pravce in zgodbe. Ljubljana: Mladika.
Pogačnik, M. 2020. Elementarne sile in bitja Rodika. Ljubljana: Društvo za
sožitje človeka, narave in prostora Vitaa.
van der Port, M., in B. Meyer. 2018. »Introduction: Heritage Dynamics; Po-
litics of Authentication, Aesthetics of Persuasion and the Cultural Pro-
duction of the Real.« V Sense and Essence: Heritage and the Cultural Con-
struction of the Real, ur. M. van de Port in B. Meyer, 1–39. New York:
Berghahn.
Mitska krajina: uvod v različne perspektive
V uvodu knjige so predstavljene osnovne značilnosti mitske krajine v Ro-
diku in v Trebišćih pri Mošćenički dragi, ki se povezujeta v enotno čezmejno
turistično destinacijo. Pokazane so skupne lastnosti, to je mitsko izročilo v
krajini in situ v obliki pripovednega izročila in toponimov. Po drugi strani
tudi izvemo, v čem se parka razlikujeta: medtem ko v Trebišćih izročilo te-
melji na mitskih toponimih in skorajda ni pripovednega izročila, je slednje
bistvo parka v Rodiku, kjer so zgodbe predstavljene na mestih v krajini, iz
katerih izhajajo in ki jih pojasnjujejo. Medtem ko v Trebišćih spoznavamo
(pra)slovansko mitsko krajino, je v Rodiku prikazan palimpsest različnih po-
gledov na svet oziroma sinkretična mitska krajina. V projektu smo se izog-
nili invazivnim tablam in namesto teh mitske točke predstavili na gsm-ovi
aplikaciji ali v pisni obliki, po mitski poti vodijo kamniti označevalci, zgodbe
pa so interpretirane na kamnitih skulpturah. Najmlajše spremljajo interak-
tivne igre, katerih rešitev odpre interakcijo v centrih za obiskovalce v Rodiku
in v Trebišćih.
V Rodiku prevladujejo izročila, ki pojasnjujejo prostor in ga označujejo, od
mitskih ajdov, mitske Babe, šembilje do vstopov v onstranstvo prek jam
itd. Na poti v Trebišćih spremljamo rekonstrukcijo (pra)slovanske mitske
zgodbe. Pri tem je potrebno opozoriti, da imamo ves čas opravka z mitskim
izročilom, torej z drobci nekih mitskih verovanj, ki so se ohranili v ljudskem
izročilu, in ne z miti, ki se v Evropi kot sveti teksti niso ohranili. Park v enot-
no destinacijo povezujeta Perun nad Trebišći in Baba v Rodiku, slovanski
božanski mitski par, ki sta upodobljena v logotipu projekta Mitski park.
Na koncu je nakazana vsebina knjige, ki sledi konceptu razstave v Rodiku o
različnih pogledih na svet oziroma percepcijah sveta. Ti se menjujejo skozi
čas, lahko pa tudi soobstajajo kot dominantni in marginalizirani diskurzi.
Na razstavi mitsko krajino spremljamo skozi oči znanstvenega diskurza,
mitskega izročila in umetniške vizije preko geomantične raziskave umetni-
ka Marka Pogačnika. Različnim vidikom iste stvarnosti sledi tudi koncept
13
