Page 12 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 12
ja Hrobat Virloget
nografiji analizirana z vidika različnih strok: etnologije, arheologije, zgodo-
vine, geografije in dediščinskih študijev. Katja Hrobat Virloget, idejna av-
torica Mitskega parka, nadgrajuje dosedanje analize mitskih krajin okrog
Rodika in Trebišć, na osnovi katerih je že bil postavljen park, predvsem z
vprašanji kolektivnega spomina v prostoru, bistva verovanj in »nadnarav-
nega«, plastenja različnih verovanjskih izročil skozi čas v krajini ter z novi-
mi spoznanji analize obeh mitskih krajin. V zaključku poglavja so zapisane
smernice in nekateri problemi pri upravljanju z mitsko nesnovno dediščino
parka. Zgodovinar Aleksander Panjek obravnava ruralno zgodovino Rodi-
ka z vidika gospodarstva, družbe in okolja 19. stoletja, kar nadgrajuje z iz-
virno analizo zgodovinske kontekstualizacije pripovednega izročila o pre-
selitvi mitskih ajdov v Rodik in posledično delitve vasi, ki se je do nedavne-
ga izražala v ustnem izročilu ter šegah in navadah. V članku s pomenljivim
naslovom »Arheologija spomina« Massimo Medeot, Mario Crevato in Alja
Margon podajo arheološko topografijo rodiške krajine s posebnim poudar-
kom na pripovednem izročilu o arheoloških najdiščih in krajini, pri čemer
prikažejo tudi novoodkrita arheološka najdišča. Z vidika geografije rodiš-
ko mitsko krajino obravnava Gregor Kovačič. Posebej pozoren je na mesta
domovanja lintverja Na Jezeru ter izročil s Kobilje glave in skalo v obliki
konjske glave, na šembiljine kolesnice in hudičev stol Pod lisičino in Ajdov-
ščino. Monografija se zaključuje z razpravo Neže Čebron Lipovec o proble-
mih pri upravljanju Mitskega parka kot kompleksne kombinacije nesnovne
in materialne dediščine, kar v tem prostoru predstavlja novost in poseben
izziv.
Literatura
Belaj, V., in B. Belaj. 2014. Sveti trokuti: topografija hrvatske mitologije. Zagreb:
Matica hrvatska.
Hrobat, K. 2010. Ko Baba dvigne krilo: prostor in čas v folklori Krasa. Zbirka
Razprave. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
———. 2020. »Mitsko izročilo Mitskega parka.« V Mitski park: priročnik za iz-
obraževanje; skupna čezmejna turistična destinacija za ohranjanje, varstvo
in promocijo dediščine mitske pokrajine območja, ur. K. Hrobat Virloget, J.
Ðurkin Badurina, J. Rudan, N. Brubnjak, Š. Šedivy, E. Mihalič, E. Mati-
jašić in A. Plestenjak, 3–27. http://mitski-park.eu/wp-content/uploads/
2020/09/FINAL-PriroC48Dnik207A6120697A6F627261C5BE657661
6E6A65202D204D6974736B69207061726B2E706466.pdf
Hrobat Virloget, K. 2021. »Mitska krajina: razmisleki in smernice za mitski
park.« V Mitska krajina: iz različnih perspektiv, ur. K. Hrobat Virloget, 17–
55. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
12
nografiji analizirana z vidika različnih strok: etnologije, arheologije, zgodo-
vine, geografije in dediščinskih študijev. Katja Hrobat Virloget, idejna av-
torica Mitskega parka, nadgrajuje dosedanje analize mitskih krajin okrog
Rodika in Trebišć, na osnovi katerih je že bil postavljen park, predvsem z
vprašanji kolektivnega spomina v prostoru, bistva verovanj in »nadnarav-
nega«, plastenja različnih verovanjskih izročil skozi čas v krajini ter z novi-
mi spoznanji analize obeh mitskih krajin. V zaključku poglavja so zapisane
smernice in nekateri problemi pri upravljanju z mitsko nesnovno dediščino
parka. Zgodovinar Aleksander Panjek obravnava ruralno zgodovino Rodi-
ka z vidika gospodarstva, družbe in okolja 19. stoletja, kar nadgrajuje z iz-
virno analizo zgodovinske kontekstualizacije pripovednega izročila o pre-
selitvi mitskih ajdov v Rodik in posledično delitve vasi, ki se je do nedavne-
ga izražala v ustnem izročilu ter šegah in navadah. V članku s pomenljivim
naslovom »Arheologija spomina« Massimo Medeot, Mario Crevato in Alja
Margon podajo arheološko topografijo rodiške krajine s posebnim poudar-
kom na pripovednem izročilu o arheoloških najdiščih in krajini, pri čemer
prikažejo tudi novoodkrita arheološka najdišča. Z vidika geografije rodiš-
ko mitsko krajino obravnava Gregor Kovačič. Posebej pozoren je na mesta
domovanja lintverja Na Jezeru ter izročil s Kobilje glave in skalo v obliki
konjske glave, na šembiljine kolesnice in hudičev stol Pod lisičino in Ajdov-
ščino. Monografija se zaključuje z razpravo Neže Čebron Lipovec o proble-
mih pri upravljanju Mitskega parka kot kompleksne kombinacije nesnovne
in materialne dediščine, kar v tem prostoru predstavlja novost in poseben
izziv.
Literatura
Belaj, V., in B. Belaj. 2014. Sveti trokuti: topografija hrvatske mitologije. Zagreb:
Matica hrvatska.
Hrobat, K. 2010. Ko Baba dvigne krilo: prostor in čas v folklori Krasa. Zbirka
Razprave. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
———. 2020. »Mitsko izročilo Mitskega parka.« V Mitski park: priročnik za iz-
obraževanje; skupna čezmejna turistična destinacija za ohranjanje, varstvo
in promocijo dediščine mitske pokrajine območja, ur. K. Hrobat Virloget, J.
Ðurkin Badurina, J. Rudan, N. Brubnjak, Š. Šedivy, E. Mihalič, E. Mati-
jašić in A. Plestenjak, 3–27. http://mitski-park.eu/wp-content/uploads/
2020/09/FINAL-PriroC48Dnik207A6120697A6F627261C5BE657661
6E6A65202D204D6974736B69207061726B2E706466.pdf
Hrobat Virloget, K. 2021. »Mitska krajina: razmisleki in smernice za mitski
park.« V Mitska krajina: iz različnih perspektiv, ur. K. Hrobat Virloget, 17–
55. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
12
