Page 9 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 9
Mitska krajina: uvod v različne perspektive
mesta v pokrajini. Sicer niso bile selekcionirane samo zgodbe, temveč tudi
mesta; izbrana so bila le tista, ki se nahajajo v bližini že obstoječih stez, pa
čeprav je krajina veliko bogatejša s pripovednim izročilom (Peršolja 2000;
Hrobat 2010; Hrobat Virloget 2021).
V Rodiku se je, najbrž zaradi stika dveh različnih populacij, Slovanov in
staroselcev iz arheološke naselbine Ajdovščina nad Rodikom, ohranilo bo-
gato pripovedno izročilo, ki lahko sega globoko v preteklost. V Mitski park
so vključena štiri arheološka najdišča, poleg Njivic, Tabora in Rodiške pe-
čine s kaštelirjem Debela griža je najpomembnejša Ajdovščina nad Rodi-
kom, prazgodovinski kaštelir (prazgodovinsko gradišče) in poznoantično
naselje (obrambna postojanka). Zanimanje za arheološko naselje Ajdovšči-
na nad Rodikom je zabeleženo že od 19. stoletja naprej, ko je bil v bližini
najden epigrafski napis iz 1. stoletja n. št. z imenom Rundictov, starosel-
cev, ki so jih strokovnjaki zaradi podobnosti imena pripisali Ajdovščini nad
Rodikom. Obiskovalci se spoznajo z nenavadnimi izročili o mitskih ajdih z
Ajdovščine, ki odražajo večtisočletni spomin na prednike in morda na so-
bivanje ter stike dveh populacij, staroselske in slovanske.
Mitsko-folklorna pot pohodnika popelje mimo dvanajstih točk, ki se na-
hajajo na nekdanjih mejah rodiške srenjske posesti ali ob glavnih vaških
poteh. Zaradi bogate mitske krajine je pot (tako kot vas) razdeljena na dva
dela, (zgornjo) brkinsko, ki smo jo poimenovali Lintverjev krog, in (spo-
dnjo) kraško, ki smo jo imenovali Babin krog. Eden od glavnih likov poti je
strašni lintver, kačon, ki so ga vaščani s krščanskim obredjem in procesija-
mi kot hudiča izganjali ter skušali pomiriti, da ne bi pošiljal strel, neviht in
poplav. Na Jezeru, kjer naj bi lintver prebival, tik nad grobiščem staroselcev
z Ajdovščine nad Rodikom, izročila in antropogene dejavnosti verjetno na-
kazujejo kontinuiteto predkrščanskega (staroselskega?) kultnega mesta.
Druga središča točka je (nekdanja) monolitna Baba, materialni ostanek
verovanja v arhaični mitski ženski lik tako slovanskega kot romanskega
izvora (Hrobat Virloget 2021). Na poti se v krajini odstirajo mesta vstopa
v onstranstvo prek kraških brezen, kar je prikazano na primeru Globoke
jame,⁴ Cikove in Fukove z izročili o samomorih, prehodu na drugi svet in
zmaju, prvi lipi kot mitičnem drevesu ter coprniških srečanjih. Sledovi v
naravni skali so dali povod za predstavo o šembilji, hudiču z vozom, ki se
zdi prežitek slovanskega gromovnika Peruna, božanstva groma in ognja.
⁴ V vsej starejši literaturi je bila napačno imenovana Šlavrova jama, kar smo odkrili tekom
pričujočega projekta. Njeno pravo ime je Globoka jama ali Jama v Borštu. Za to informacijo
se zahvaljujem Valeriji Pučko in Zvonetu Lukovcu.
9
mesta v pokrajini. Sicer niso bile selekcionirane samo zgodbe, temveč tudi
mesta; izbrana so bila le tista, ki se nahajajo v bližini že obstoječih stez, pa
čeprav je krajina veliko bogatejša s pripovednim izročilom (Peršolja 2000;
Hrobat 2010; Hrobat Virloget 2021).
V Rodiku se je, najbrž zaradi stika dveh različnih populacij, Slovanov in
staroselcev iz arheološke naselbine Ajdovščina nad Rodikom, ohranilo bo-
gato pripovedno izročilo, ki lahko sega globoko v preteklost. V Mitski park
so vključena štiri arheološka najdišča, poleg Njivic, Tabora in Rodiške pe-
čine s kaštelirjem Debela griža je najpomembnejša Ajdovščina nad Rodi-
kom, prazgodovinski kaštelir (prazgodovinsko gradišče) in poznoantično
naselje (obrambna postojanka). Zanimanje za arheološko naselje Ajdovšči-
na nad Rodikom je zabeleženo že od 19. stoletja naprej, ko je bil v bližini
najden epigrafski napis iz 1. stoletja n. št. z imenom Rundictov, starosel-
cev, ki so jih strokovnjaki zaradi podobnosti imena pripisali Ajdovščini nad
Rodikom. Obiskovalci se spoznajo z nenavadnimi izročili o mitskih ajdih z
Ajdovščine, ki odražajo večtisočletni spomin na prednike in morda na so-
bivanje ter stike dveh populacij, staroselske in slovanske.
Mitsko-folklorna pot pohodnika popelje mimo dvanajstih točk, ki se na-
hajajo na nekdanjih mejah rodiške srenjske posesti ali ob glavnih vaških
poteh. Zaradi bogate mitske krajine je pot (tako kot vas) razdeljena na dva
dela, (zgornjo) brkinsko, ki smo jo poimenovali Lintverjev krog, in (spo-
dnjo) kraško, ki smo jo imenovali Babin krog. Eden od glavnih likov poti je
strašni lintver, kačon, ki so ga vaščani s krščanskim obredjem in procesija-
mi kot hudiča izganjali ter skušali pomiriti, da ne bi pošiljal strel, neviht in
poplav. Na Jezeru, kjer naj bi lintver prebival, tik nad grobiščem staroselcev
z Ajdovščine nad Rodikom, izročila in antropogene dejavnosti verjetno na-
kazujejo kontinuiteto predkrščanskega (staroselskega?) kultnega mesta.
Druga središča točka je (nekdanja) monolitna Baba, materialni ostanek
verovanja v arhaični mitski ženski lik tako slovanskega kot romanskega
izvora (Hrobat Virloget 2021). Na poti se v krajini odstirajo mesta vstopa
v onstranstvo prek kraških brezen, kar je prikazano na primeru Globoke
jame,⁴ Cikove in Fukove z izročili o samomorih, prehodu na drugi svet in
zmaju, prvi lipi kot mitičnem drevesu ter coprniških srečanjih. Sledovi v
naravni skali so dali povod za predstavo o šembilji, hudiču z vozom, ki se
zdi prežitek slovanskega gromovnika Peruna, božanstva groma in ognja.
⁴ V vsej starejši literaturi je bila napačno imenovana Šlavrova jama, kar smo odkrili tekom
pričujočega projekta. Njeno pravo ime je Globoka jama ali Jama v Borštu. Za to informacijo
se zahvaljujem Valeriji Pučko in Zvonetu Lukovcu.
9
