Page 10 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
ja Hrobat Virloget
To mesto je eno izmed številnih mest vzdolž rodiške srenjske meje (Kobi-
lja glava, Njivice, Križen drev, Robida), na katerih se pojavljajo bajeslovna
bitja, prikazni, kjer se videvajo duše, ki se vicajo, kjer kovač ubija popotni-
ke, kjer straši krvavo stegno, kjer je grob ubitih vojakov, kjer kače stražijo
zaklade, kjer kače izginejo v neznano po magičnem obredu, kjer čarovnice
v divjem plesu raztrgajo vedamca, kjer volk ubije kobilo, kjer zakleta kača
čuva ruševine gradu itd. (Hrobat Virloget 2020).
Mitska steza v Trebišćih pri Mošćenički Dragi s trinajstimi lokacijami
informacijskih tabel je za razliko od sinkretičnega mitskega in folklornega
izročila v Rodiku osredotočena na rekonstruirano zgodbo (pra)slovanske
mitologije v glavnem na osnovi mitskih toponimov, in sicer hriba Perun
in zaselka Trebišća. Pripovednega izročila je zelo malo in se navezuje na
točko pod hribom Perun, ki je bila prepoznana kot Velesova. Na poti je pri-
kazana celotna rekonstruirana mitska zgodba (pra)slovanske mitologije,
pri čemer so le zgoraj omenjeni toponimi in situ, na ostalih delih poti pa se
razvija mitska zgodba, ki ni povezana z določenimi mesti v krajini (Hrobat
Virloget 2020; 2021).
Ime Perun priča o sveti gori najvišjega slovanskega nebeškega božan-
stva – Peruna; njegovo dejanje povzročanja nevihtnega grmenja z mlinski-
mi kamni je postavljeno v mlin v Trebišćih, čigar ime priča o mestu za žr-
tvovanje (»treba« pomeni staroslovansko žrtev), torej prinašanja darov Pe-
runu na gori v njenem vznožju. Velesovo mesto je prepoznano v Voloskem
kuku, v steni in jamah na izviru Potoka pod vasjo Potoki, kjer se s tipičnim
mestom v krajini za božanstvo imetja in mrtvih ujema tudi izročilo o hu-
diču, kot je Veles v krščanstvu pogosto upodobljen. V tem primeru imamo
vse elemente osnovne (pra)slovanske mitologije: Perun na vrhu, izpod nje-
ga, ob vznožju gore, ob vodi Veles in mesto žrtvovanja v Trebišćih (Katičić
2008, 305–312; Hrobat Virloget 2021). Nadaljevanje zgodbe o mitski svat-
bi Perunovih otrok (Mare in Jurija/Ivana) je sicer nakazano na (starejših)
interpretacijskih tablah z namenom poučevanja, vendar ne izhaja iz in situ
mitske toponomastike in izročila.
Poudariti je potrebno, da v Evropi nimamo ohranjenih mitov, to je ce-
lotnih mitskih tekstov, povezanih z obredi, temveč so se ohranili le drobci
verovanj, ki jih zato imenujemo mitsko izročilo. Iz teh drobcev so etno-
logi in arheologi poskušali rekonstruirati izvorno (pra)slovansko mitolo-
gijo oziroma mitično zgodbo, pri čemer se je potrebno zavedati, da so to
le poskusi rekonstrukcij. V Trebišćih je tako predstavljena le ena izmed
znanstvenih rekonstrukcij slovanske mitologije, ki sledi analizam mitske
toponomastike hrvaških raziskovalcev – (pokojnega) Radoslava Katičića
10
To mesto je eno izmed številnih mest vzdolž rodiške srenjske meje (Kobi-
lja glava, Njivice, Križen drev, Robida), na katerih se pojavljajo bajeslovna
bitja, prikazni, kjer se videvajo duše, ki se vicajo, kjer kovač ubija popotni-
ke, kjer straši krvavo stegno, kjer je grob ubitih vojakov, kjer kače stražijo
zaklade, kjer kače izginejo v neznano po magičnem obredu, kjer čarovnice
v divjem plesu raztrgajo vedamca, kjer volk ubije kobilo, kjer zakleta kača
čuva ruševine gradu itd. (Hrobat Virloget 2020).
Mitska steza v Trebišćih pri Mošćenički Dragi s trinajstimi lokacijami
informacijskih tabel je za razliko od sinkretičnega mitskega in folklornega
izročila v Rodiku osredotočena na rekonstruirano zgodbo (pra)slovanske
mitologije v glavnem na osnovi mitskih toponimov, in sicer hriba Perun
in zaselka Trebišća. Pripovednega izročila je zelo malo in se navezuje na
točko pod hribom Perun, ki je bila prepoznana kot Velesova. Na poti je pri-
kazana celotna rekonstruirana mitska zgodba (pra)slovanske mitologije,
pri čemer so le zgoraj omenjeni toponimi in situ, na ostalih delih poti pa se
razvija mitska zgodba, ki ni povezana z določenimi mesti v krajini (Hrobat
Virloget 2020; 2021).
Ime Perun priča o sveti gori najvišjega slovanskega nebeškega božan-
stva – Peruna; njegovo dejanje povzročanja nevihtnega grmenja z mlinski-
mi kamni je postavljeno v mlin v Trebišćih, čigar ime priča o mestu za žr-
tvovanje (»treba« pomeni staroslovansko žrtev), torej prinašanja darov Pe-
runu na gori v njenem vznožju. Velesovo mesto je prepoznano v Voloskem
kuku, v steni in jamah na izviru Potoka pod vasjo Potoki, kjer se s tipičnim
mestom v krajini za božanstvo imetja in mrtvih ujema tudi izročilo o hu-
diču, kot je Veles v krščanstvu pogosto upodobljen. V tem primeru imamo
vse elemente osnovne (pra)slovanske mitologije: Perun na vrhu, izpod nje-
ga, ob vznožju gore, ob vodi Veles in mesto žrtvovanja v Trebišćih (Katičić
2008, 305–312; Hrobat Virloget 2021). Nadaljevanje zgodbe o mitski svat-
bi Perunovih otrok (Mare in Jurija/Ivana) je sicer nakazano na (starejših)
interpretacijskih tablah z namenom poučevanja, vendar ne izhaja iz in situ
mitske toponomastike in izročila.
Poudariti je potrebno, da v Evropi nimamo ohranjenih mitov, to je ce-
lotnih mitskih tekstov, povezanih z obredi, temveč so se ohranili le drobci
verovanj, ki jih zato imenujemo mitsko izročilo. Iz teh drobcev so etno-
logi in arheologi poskušali rekonstruirati izvorno (pra)slovansko mitolo-
gijo oziroma mitično zgodbo, pri čemer se je potrebno zavedati, da so to
le poskusi rekonstrukcij. V Trebišćih je tako predstavljena le ena izmed
znanstvenih rekonstrukcij slovanske mitologije, ki sledi analizam mitske
toponomastike hrvaških raziskovalcev – (pokojnega) Radoslava Katičića
10
