Page 183 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 183
O bivanjskih in življenjskih razmerah v istrskih mestih ob prihodu
O bivanjskih in življenjskih razmerah v istrskih mestih ob prihodu
Kot je bilo pokazano, je tako iz arhivskih kot spominskih virov mogoče
razbrati, da izpraznjena istrska mesta vsem niso predstavljala »obljubljene
dežele«, z izjemo Primorcev. Mnoge ljudi, delovno silo in vodstveni kader,
je bilo potrebno na ta »razsuti« »divji zahod« privabiti z privilegiji. Da je
današnji slovenski del Istre veljal za nikogaršnjo, predvsem pa za neznano
deželo, pove polkovnik Dragotin, saj pravi, da se je v slovenskem kolektiv-
nem spominu govorilo le po pridobitvi Trsta.
Da boste vedla, že ker sem jaz bil v osnovni in srednji šoli pred vojno,
ni boga o Kopru nikdar ene besede. Se razumemo, ne? Sam zmeraj
smo rekli, »No, še je dans morje . . .« Tako, pa nič, kje je. In tudi v
partizanih, ko sem dobil odlok, da grem na slovensko Istro, niso rekli
h Kopru, ampak h Trstu. Šele po vojni, pol so, med vojno . . . To Koper.
Vse je blo na Trst. Vsaj tako mišljenje je pri nas blo.
Kot rečeno, v priključeni Istri so glavni problem predstavljali slabi na-
stanitveni pogoji in nizek bivanjski standard, saj ni bilo niti stranišč in ka-
nalizacije (Kalc 2019, 49). O nizkem bivanjskem standardu, brez kopalnice,
stranišča in tekoče vode, priča Ante:
A: [O praznem Piranu ob prihodu] Tam so hiše eno nadstropje višje
kot v Kopru, ker je bilo omejen prostor, so dvigali gor, v Kopru je bi-
lo dosti prostora pa so nizke, onaj celi del mesta je Bošadraga, to je
grozno! Še danes se čudiš, da nekdo lahko živi tam. Zamislite, pred
50, 60-imi leti. Najnižji štandard! Higijenski. V bivši Jugoslaviji, ne
v Sloveniji! V bivši Jugoslaviji so imela ta tri mesta, Koper, Izola in
Piran. [. . .] Higijensko. Mislim, niso imeli stranišč, nisu imeli vode,
kanalizacije. Nič niso imeli. [. . .] Celo mesta po današnjem Kosovu
prej, v Makedoniji, so imeli to urejeno. In to . . . Zakaj? Se je menja-
lo oblast. Je prihajal štandard, kopalnica, stranišče itd., oni so imeli
stranišče na vrtu! Moja soseda. Prej je bila hiša pred petsto leti po-
deljena na dva, so si podelili. In ko sem ja prišel noter, je moja hiša
imela na vrtu stranišče!
V nasprotju s prepričanjem Istranov o tem, kako so priseljenci iz južnih
republik nekdanje Jugoslavije prihajali v visoko civilizirano urbanizirano
okolje, kar bo vidno v nadaljevanju, ta govor odraža diametralno nasproten
pogled priseljencev (Hrobat Virloget 2020). Stanje kanalizacijskega omrež-
ja v koprskem okraju je bilo še leta 1957 zelo problematično. Samo 40,3
181
O bivanjskih in življenjskih razmerah v istrskih mestih ob prihodu
Kot je bilo pokazano, je tako iz arhivskih kot spominskih virov mogoče
razbrati, da izpraznjena istrska mesta vsem niso predstavljala »obljubljene
dežele«, z izjemo Primorcev. Mnoge ljudi, delovno silo in vodstveni kader,
je bilo potrebno na ta »razsuti« »divji zahod« privabiti z privilegiji. Da je
današnji slovenski del Istre veljal za nikogaršnjo, predvsem pa za neznano
deželo, pove polkovnik Dragotin, saj pravi, da se je v slovenskem kolektiv-
nem spominu govorilo le po pridobitvi Trsta.
Da boste vedla, že ker sem jaz bil v osnovni in srednji šoli pred vojno,
ni boga o Kopru nikdar ene besede. Se razumemo, ne? Sam zmeraj
smo rekli, »No, še je dans morje . . .« Tako, pa nič, kje je. In tudi v
partizanih, ko sem dobil odlok, da grem na slovensko Istro, niso rekli
h Kopru, ampak h Trstu. Šele po vojni, pol so, med vojno . . . To Koper.
Vse je blo na Trst. Vsaj tako mišljenje je pri nas blo.
Kot rečeno, v priključeni Istri so glavni problem predstavljali slabi na-
stanitveni pogoji in nizek bivanjski standard, saj ni bilo niti stranišč in ka-
nalizacije (Kalc 2019, 49). O nizkem bivanjskem standardu, brez kopalnice,
stranišča in tekoče vode, priča Ante:
A: [O praznem Piranu ob prihodu] Tam so hiše eno nadstropje višje
kot v Kopru, ker je bilo omejen prostor, so dvigali gor, v Kopru je bi-
lo dosti prostora pa so nizke, onaj celi del mesta je Bošadraga, to je
grozno! Še danes se čudiš, da nekdo lahko živi tam. Zamislite, pred
50, 60-imi leti. Najnižji štandard! Higijenski. V bivši Jugoslaviji, ne
v Sloveniji! V bivši Jugoslaviji so imela ta tri mesta, Koper, Izola in
Piran. [. . .] Higijensko. Mislim, niso imeli stranišč, nisu imeli vode,
kanalizacije. Nič niso imeli. [. . .] Celo mesta po današnjem Kosovu
prej, v Makedoniji, so imeli to urejeno. In to . . . Zakaj? Se je menja-
lo oblast. Je prihajal štandard, kopalnica, stranišče itd., oni so imeli
stranišče na vrtu! Moja soseda. Prej je bila hiša pred petsto leti po-
deljena na dva, so si podelili. In ko sem ja prišel noter, je moja hiša
imela na vrtu stranišče!
V nasprotju s prepričanjem Istranov o tem, kako so priseljenci iz južnih
republik nekdanje Jugoslavije prihajali v visoko civilizirano urbanizirano
okolje, kar bo vidno v nadaljevanju, ta govor odraža diametralno nasproten
pogled priseljencev (Hrobat Virloget 2020). Stanje kanalizacijskega omrež-
ja v koprskem okraju je bilo še leta 1957 zelo problematično. Samo 40,3
181
