Page 185 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 185
O bivanjskih in življenjskih razmerah v istrskih mestih ob prihodu
Nagrajevanje udarniških delavcev, Koper, 17. oktober 1948
nje, ki je bilo slabo, umazano, brez tekoče vode, še s podstanovalcem,
razumeš, ma to . . . [. . .] Moj oče je dobil stanovanje dol v triglavskem
bloku, veš kateri je ta, nasproti tržnice? To je bla prva stvar, ki so jo
zgradili, in smo imeli že ključe od stanovanja, se preselimo dol in pol
so ugotovili, da je en inženir iz Tomosa . . . Bi bilo boljše, da bi on do-
bil [ime] in so njemu pokazali neko podrtijo in zadovoljen, kot je bil,
skromen . . . [. . .] Tam v Bošadragi. Moja mama se je jokala en mesec,
ko smo prišli. [. . .] Kuhinja črna, ognjišče . . . To je mogel oče vse pre-
delat, podgane . . . Smo se kopali v škafu, mati nas je polivala s toplo
vodo . . . Sredi mesta. Je prišla dol iz Krasa, iz vasi, ma je rekla, tako,
kot je bila tle Istra, to . . . [. . .] Ona je učila v Borštu najprej, gor, in je
rekla, da je to bil kulturni šok. Oni sploh niso imeli stranišč, tukaj v
Istri, v vaseh. Pač, kjer je prišlo, niti vode. So hodili v nek kal, in če ni
blo tistega, so hodili v najbližjo lužo.
O dotrajanosti in težki dostopnosti stanovanj v Istri pišejo tudi arhivski
viri. Večina stavb (84,5 ) je bila starejša od 50 let, torej izpred leta 1900, v
mestu 74 , v zaledju 54 . V mestih je bila slaba polovica stanovanj dobro
vzdrževanih, 14,7 pa potrebnih velikih popravil, prvoten delež neuporab-
nih stanovanj (0,5 ) se je povečal z deležem stavb z neprimernimi instala-
cijami (Čebron Lipovec 2018, 112). Prav zato se je uprava že v zgodnjih letih
za zagotovitev čim večje podpore prebivalstva trudila »dvigniti življenjsko
in kulturno ravan« prebivalstva z izgradnjo šol, dijaških domov, kulturnih
domov, bolnišnic, z vzdrževanjem vodovoda, nabavo klorizacijskih naprav,
183
Nagrajevanje udarniških delavcev, Koper, 17. oktober 1948
nje, ki je bilo slabo, umazano, brez tekoče vode, še s podstanovalcem,
razumeš, ma to . . . [. . .] Moj oče je dobil stanovanje dol v triglavskem
bloku, veš kateri je ta, nasproti tržnice? To je bla prva stvar, ki so jo
zgradili, in smo imeli že ključe od stanovanja, se preselimo dol in pol
so ugotovili, da je en inženir iz Tomosa . . . Bi bilo boljše, da bi on do-
bil [ime] in so njemu pokazali neko podrtijo in zadovoljen, kot je bil,
skromen . . . [. . .] Tam v Bošadragi. Moja mama se je jokala en mesec,
ko smo prišli. [. . .] Kuhinja črna, ognjišče . . . To je mogel oče vse pre-
delat, podgane . . . Smo se kopali v škafu, mati nas je polivala s toplo
vodo . . . Sredi mesta. Je prišla dol iz Krasa, iz vasi, ma je rekla, tako,
kot je bila tle Istra, to . . . [. . .] Ona je učila v Borštu najprej, gor, in je
rekla, da je to bil kulturni šok. Oni sploh niso imeli stranišč, tukaj v
Istri, v vaseh. Pač, kjer je prišlo, niti vode. So hodili v nek kal, in če ni
blo tistega, so hodili v najbližjo lužo.
O dotrajanosti in težki dostopnosti stanovanj v Istri pišejo tudi arhivski
viri. Večina stavb (84,5 ) je bila starejša od 50 let, torej izpred leta 1900, v
mestu 74 , v zaledju 54 . V mestih je bila slaba polovica stanovanj dobro
vzdrževanih, 14,7 pa potrebnih velikih popravil, prvoten delež neuporab-
nih stanovanj (0,5 ) se je povečal z deležem stavb z neprimernimi instala-
cijami (Čebron Lipovec 2018, 112). Prav zato se je uprava že v zgodnjih letih
za zagotovitev čim večje podpore prebivalstva trudila »dvigniti življenjsko
in kulturno ravan« prebivalstva z izgradnjo šol, dijaških domov, kulturnih
domov, bolnišnic, z vzdrževanjem vodovoda, nabavo klorizacijskih naprav,
183
