Page 184 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 184
»eksodusu«? O prenovi istrske družbe, družbenih odnosih in dediščini
stanovanj je imelo stranišča (Ljubljana tedaj 43,57 ), ostala so bila »pri-
mitivna ›suha‹ stranišča«, tudi izven stanovanja. 20,6 stanovanj je bilo
brez stranišč, za razliko od podeželja, kjer le 1 stanovanj ni imelo stra-
nišč. Še leta 1950 je imelo v obalnem pasu le 1,3 stanovanj kopalnico, kar
je bil skupaj s 7,6-odstotnim deležem v zaledju dejansko nižji standard kot
drugod v Jugoslaviji. V mestih koprskega okraja je imelo vodovod le 27,1
stanovanj, od tega v zgradbi 19,4 , 3,1 je imelo vodo na dvorišču, 50,4
stanovanj pa je bilo brez vode (Čebron Lipovec 2018, 111–112). Take slabe
bivanjske razmere v Kopru opisuje polkovnik Dragotin:
D: Brez kanalizacije, to veste. To stanovanje je že imel sekret in še
tam, mi smo kopalnico . . . Ampak mi smo ga kr pustli, ampak je bil
že na vodo za povlečt. Ta spodnja stranka, ki je stanovala, je pa lese-
no stranišče spodaj tam v kotu, ki je zdej zazidano. In tam je bilo pa
leseno stranišče na dvorišče. In ne pozabit, kopalnico so imeli samo
»Casa nova«. [. . .] Ja, take normalne . . . Ne vem, če je imela kakšna
druga hiša kopalnico. Drugač pa stranišča 50 posto ni bilo niti v hiši
stranišč. Ko smo hodili gledati, kje bomo stanovanja dobili, smo pri-
šli zjutraj, to je blo vsepovsod v spalnicah kahle. [O stanju leta 1956.]
Ker ni blo stranišč, vode tudi ne. Vode so ble v vodnjakih. Ta hiša pa
je že imela vodo in elektriko že. Ene so elektriko in vse tisto povrh,
tista žica po vrhu . . . Pol so pa tu nardil, smo rekli, da je to za Črno-
gorce, da se ne matrajo, z ramo pritisnejo. Ker prej smo mogli vrtet.
[O Kopru in drugačni urbanistični ureditvi.]
K: In vi, ko ste prišli sem, so vam dali možnost, da ste si ogledali več
stanovanj, al so vam kr določili to sobo?
D: Ne . . . Imam še zdej seznam nekje, 150 stanovanj. In sem hodil 14
dni zbirat, pa nikjer sekreta dal in tle je imel pa že sekret na poteg in
sem zbral to, tu sem danes.
Poleg neobstoječe kanalizacije nekateri, kot je Marko, omenjajo odso-
tnost vodne napeljave, smrad in podgane.
Kar je bil bolj problem, da je bilo življenje težko takrat, Koper uma-
zan, Italijani, res, niso za mesto naredili nič. [. . .] To je tako umazana
stvar, to je vse smrdelo po podganah, to je bla odprta kanalizacija,
sredi ulice je bil skopan jarek, čez so bile položene plošče in notri so
tekle fekalije v morje. In podgane . . . [. . .] Tako da sem živel praktično
med njimi . . . Vdirale v stanovanje. [. . .] Veš, mi smo dobili stanova-
182
stanovanj je imelo stranišča (Ljubljana tedaj 43,57 ), ostala so bila »pri-
mitivna ›suha‹ stranišča«, tudi izven stanovanja. 20,6 stanovanj je bilo
brez stranišč, za razliko od podeželja, kjer le 1 stanovanj ni imelo stra-
nišč. Še leta 1950 je imelo v obalnem pasu le 1,3 stanovanj kopalnico, kar
je bil skupaj s 7,6-odstotnim deležem v zaledju dejansko nižji standard kot
drugod v Jugoslaviji. V mestih koprskega okraja je imelo vodovod le 27,1
stanovanj, od tega v zgradbi 19,4 , 3,1 je imelo vodo na dvorišču, 50,4
stanovanj pa je bilo brez vode (Čebron Lipovec 2018, 111–112). Take slabe
bivanjske razmere v Kopru opisuje polkovnik Dragotin:
D: Brez kanalizacije, to veste. To stanovanje je že imel sekret in še
tam, mi smo kopalnico . . . Ampak mi smo ga kr pustli, ampak je bil
že na vodo za povlečt. Ta spodnja stranka, ki je stanovala, je pa lese-
no stranišče spodaj tam v kotu, ki je zdej zazidano. In tam je bilo pa
leseno stranišče na dvorišče. In ne pozabit, kopalnico so imeli samo
»Casa nova«. [. . .] Ja, take normalne . . . Ne vem, če je imela kakšna
druga hiša kopalnico. Drugač pa stranišča 50 posto ni bilo niti v hiši
stranišč. Ko smo hodili gledati, kje bomo stanovanja dobili, smo pri-
šli zjutraj, to je blo vsepovsod v spalnicah kahle. [O stanju leta 1956.]
Ker ni blo stranišč, vode tudi ne. Vode so ble v vodnjakih. Ta hiša pa
je že imela vodo in elektriko že. Ene so elektriko in vse tisto povrh,
tista žica po vrhu . . . Pol so pa tu nardil, smo rekli, da je to za Črno-
gorce, da se ne matrajo, z ramo pritisnejo. Ker prej smo mogli vrtet.
[O Kopru in drugačni urbanistični ureditvi.]
K: In vi, ko ste prišli sem, so vam dali možnost, da ste si ogledali več
stanovanj, al so vam kr določili to sobo?
D: Ne . . . Imam še zdej seznam nekje, 150 stanovanj. In sem hodil 14
dni zbirat, pa nikjer sekreta dal in tle je imel pa že sekret na poteg in
sem zbral to, tu sem danes.
Poleg neobstoječe kanalizacije nekateri, kot je Marko, omenjajo odso-
tnost vodne napeljave, smrad in podgane.
Kar je bil bolj problem, da je bilo življenje težko takrat, Koper uma-
zan, Italijani, res, niso za mesto naredili nič. [. . .] To je tako umazana
stvar, to je vse smrdelo po podganah, to je bla odprta kanalizacija,
sredi ulice je bil skopan jarek, čez so bile položene plošče in notri so
tekle fekalije v morje. In podgane . . . [. . .] Tako da sem živel praktično
med njimi . . . Vdirale v stanovanje. [. . .] Veš, mi smo dobili stanova-
182
