Page 186 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 186
»eksodusu«? O prenovi istrske družbe, družbenih odnosih in dediščini
obnovo kanalizacijskega omrežja, odprtjem javnih kopalnic, elektrifikaci-
jo itd. (Rogoznica 2011, 207, 287–288; Čebron Lipovec 2018, 72). Klavrno
stanje stavbnega fonda in skokovita rast prebivalstva sta tako narekovala
nove urbanistične načrte in intenzivno stanovanjsko gradnjo, večinoma v
rokah arhitekta Eda Mihevca (glej Čebron Lipovec 2018; 2019). Kakor koli,
tako nizek bivanjski standard je pomenil »boljše življenje« le za peščico pri-
seljencev, ki so prihajali iz še slabših bivanjskih razmer. Tako je bilo, recimo,
pri Emirjevi družini turških korenin iz Makedonije, kjer so kljub katastro-
falnemu stanju izbranega stanovanja v Izoli vseeno prišli »na bolje«:
Mama, ko je prišla, je rekla, da smo živeli s podganami. To je rabila
ona nekaj mesecev čiščenja, drgnjenja. Je bila navajena dela, ni bilo
težko, ampak za spravit v kolikor toliko normalen red, ker ni bilo de-
narja za kupovat pohištvo. Je bila ena majhna peč, zdej al je bila al
jo je oče pol kupil, jaz ne vem. Voda je bila samo dol v vhodu, ni bila
speljana po hiši. Tam je bila ena pipa, stopnice lesene, ampak v zelo
slabem stanju, napol gnilo, bi lahko rekel. To je potem počasi . . . Ko
sem jaz nekje imel 6, 7 let, so prek stanovanjske začeli renovirati. ’64,
’65-ega so tudi vodo speljali po stanovanju pa kanalizacijo. Spodaj je
bila ena pipa, prav na vhodu v stanovanje je bila pipa. [. . .] To je bilo
vse . . . Glede na to, da je bilo v Makedoniji še slabše, je bilo to že bolj-
še. [smeh] Vsaj ni bilo treba hodit vodo v vodnjak zajemat. Še vedno
so bili v plusu, čeprav minimalno.
Kljub razočaranju nad nizkim bivanjskim standardom Ante omeni, da
je bilo življenje za nekatere vseeno vendarle boljše zaradi t. i. »conskega
dodatka«:
So tukaj v celi Istri, kaj je bilo tukaj, pod Italijo, so imeli beli kruh,
belo moko, imeli so višji štandard nego v ostali Jugoslaviji. Ko je bila
enkrat mirovna pogodba podpisana, pluf! Onda so navalili in so be-
žali. A v tem delu, coni B, niso toliko, ker oni so držali, da ne bi, tu je
štandard bil višji. In imeli so, da vam rečem, 5.000 conskega dodatka,
dinarjev. A plača je že bila dobra, če je bila šest, sedem tisoč.
»Conskega dodatka«, ki naj bi zagotavljal, da ne bi prihajalo do preveli-
kih razlik s plačami v Italiji čez mejo, ne omenjajo le slovenski in hrvaški
priseljenci (glej tudi Pahor 2007 o višjih plačah v Istri), temveč tudi Lucia-
no iz Italije, ki je v Istro prišel iz ideoloških razlogov v t. i. »protieksodusu«.
184
obnovo kanalizacijskega omrežja, odprtjem javnih kopalnic, elektrifikaci-
jo itd. (Rogoznica 2011, 207, 287–288; Čebron Lipovec 2018, 72). Klavrno
stanje stavbnega fonda in skokovita rast prebivalstva sta tako narekovala
nove urbanistične načrte in intenzivno stanovanjsko gradnjo, večinoma v
rokah arhitekta Eda Mihevca (glej Čebron Lipovec 2018; 2019). Kakor koli,
tako nizek bivanjski standard je pomenil »boljše življenje« le za peščico pri-
seljencev, ki so prihajali iz še slabših bivanjskih razmer. Tako je bilo, recimo,
pri Emirjevi družini turških korenin iz Makedonije, kjer so kljub katastro-
falnemu stanju izbranega stanovanja v Izoli vseeno prišli »na bolje«:
Mama, ko je prišla, je rekla, da smo živeli s podganami. To je rabila
ona nekaj mesecev čiščenja, drgnjenja. Je bila navajena dela, ni bilo
težko, ampak za spravit v kolikor toliko normalen red, ker ni bilo de-
narja za kupovat pohištvo. Je bila ena majhna peč, zdej al je bila al
jo je oče pol kupil, jaz ne vem. Voda je bila samo dol v vhodu, ni bila
speljana po hiši. Tam je bila ena pipa, stopnice lesene, ampak v zelo
slabem stanju, napol gnilo, bi lahko rekel. To je potem počasi . . . Ko
sem jaz nekje imel 6, 7 let, so prek stanovanjske začeli renovirati. ’64,
’65-ega so tudi vodo speljali po stanovanju pa kanalizacijo. Spodaj je
bila ena pipa, prav na vhodu v stanovanje je bila pipa. [. . .] To je bilo
vse . . . Glede na to, da je bilo v Makedoniji še slabše, je bilo to že bolj-
še. [smeh] Vsaj ni bilo treba hodit vodo v vodnjak zajemat. Še vedno
so bili v plusu, čeprav minimalno.
Kljub razočaranju nad nizkim bivanjskim standardom Ante omeni, da
je bilo življenje za nekatere vseeno vendarle boljše zaradi t. i. »conskega
dodatka«:
So tukaj v celi Istri, kaj je bilo tukaj, pod Italijo, so imeli beli kruh,
belo moko, imeli so višji štandard nego v ostali Jugoslaviji. Ko je bila
enkrat mirovna pogodba podpisana, pluf! Onda so navalili in so be-
žali. A v tem delu, coni B, niso toliko, ker oni so držali, da ne bi, tu je
štandard bil višji. In imeli so, da vam rečem, 5.000 conskega dodatka,
dinarjev. A plača je že bila dobra, če je bila šest, sedem tisoč.
»Conskega dodatka«, ki naj bi zagotavljal, da ne bi prihajalo do preveli-
kih razlik s plačami v Italiji čez mejo, ne omenjajo le slovenski in hrvaški
priseljenci (glej tudi Pahor 2007 o višjih plačah v Istri), temveč tudi Lucia-
no iz Italije, ki je v Istro prišel iz ideoloških razlogov v t. i. »protieksodusu«.
184
