Page 83 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 83
Fluidnost, hibridnost etničnih identifikacij v Istri
Mejni prehod
na Škofijah,
25. oktober 1948
Spreminjanje identifikacij v skladu z željami Pamela Ballinger (2006b,
129) opaža pri analizi arhivskega gradiva ezulov. Tisti, ki so si želeli v če-
zoceansko migracijo, se niso definirali za Italijane v upanju, da bodo prišli
v roke Mednarodni begunski organizaciji, ki je pomagala le beguncem, ki
niso prišli v matično državo. Zato so pri analizah prošenj in po pogovorih
z begunci v organizaciji komentirali, da je zelo težko kategorizirati iden-
titeto prebivalcev Julijske krajine, kar je v njihovih očeh mejilo na nekaj
negativnega, nestabilnega, spremenljivega, na meji z oportunizmom, celo
spremenljivega v skladu z interesi beguncev. Primerljiv problem »mejne-
ga prebivalstva ›nedefinirane identitete‹, katerega jezik uporabe ni določal
etničnega zavedanja« Pamela Ballinger opaža pri Mazurcih oz. »poljsko go-
vorečih Nemcih«. V nasprotju z Nemci z novopridobljenih ozemelj jih je
poljski režim opredelil za »domorodne« na podlagi nacionalističnega krite-
rija kraja rojstva in zahteval, da ostanejo v »rodni« deželi celo proti njihovi
želji – z izjemo tistih, ki naj bi izdali svojo poljsko identiteto. Tak pristop
spominja na pogosta zavračanja prošenj za optiranje jugoslovanskega reži-
ma (Ballinger 2006b, 124–125). Tudi zgodovinarka Mila Orlić v svoji anali-
zi procesov formiranja jugoslovanske države in naroda v Istri med letoma
1943 in 1951 svari pred klasičnimi zgodovinskimi študijami, ki običajne lju-
di postavljajo v vlogo »sužnja« naroda in ki v Istri delujejo v okviru »para-
digme nasprotujočih si nacionalizmov«, in namesto tega poudarja ravno-
dušnost ljudi, nevtralnost, oportunizem in ambivalentnost pri vprašanju
nacionalne identitete.⁴ V Istri, ki je še desetletje po vojni ostajala v negoto-
⁴ V zadnjem času je v zgodovinopisju vse več študij na temo nacionalne indiferentnosti, kot
81
Mejni prehod
na Škofijah,
25. oktober 1948
Spreminjanje identifikacij v skladu z željami Pamela Ballinger (2006b,
129) opaža pri analizi arhivskega gradiva ezulov. Tisti, ki so si želeli v če-
zoceansko migracijo, se niso definirali za Italijane v upanju, da bodo prišli
v roke Mednarodni begunski organizaciji, ki je pomagala le beguncem, ki
niso prišli v matično državo. Zato so pri analizah prošenj in po pogovorih
z begunci v organizaciji komentirali, da je zelo težko kategorizirati iden-
titeto prebivalcev Julijske krajine, kar je v njihovih očeh mejilo na nekaj
negativnega, nestabilnega, spremenljivega, na meji z oportunizmom, celo
spremenljivega v skladu z interesi beguncev. Primerljiv problem »mejne-
ga prebivalstva ›nedefinirane identitete‹, katerega jezik uporabe ni določal
etničnega zavedanja« Pamela Ballinger opaža pri Mazurcih oz. »poljsko go-
vorečih Nemcih«. V nasprotju z Nemci z novopridobljenih ozemelj jih je
poljski režim opredelil za »domorodne« na podlagi nacionalističnega krite-
rija kraja rojstva in zahteval, da ostanejo v »rodni« deželi celo proti njihovi
želji – z izjemo tistih, ki naj bi izdali svojo poljsko identiteto. Tak pristop
spominja na pogosta zavračanja prošenj za optiranje jugoslovanskega reži-
ma (Ballinger 2006b, 124–125). Tudi zgodovinarka Mila Orlić v svoji anali-
zi procesov formiranja jugoslovanske države in naroda v Istri med letoma
1943 in 1951 svari pred klasičnimi zgodovinskimi študijami, ki običajne lju-
di postavljajo v vlogo »sužnja« naroda in ki v Istri delujejo v okviru »para-
digme nasprotujočih si nacionalizmov«, in namesto tega poudarja ravno-
dušnost ljudi, nevtralnost, oportunizem in ambivalentnost pri vprašanju
nacionalne identitete.⁴ V Istri, ki je še desetletje po vojni ostajala v negoto-
⁴ V zadnjem času je v zgodovinopisju vse več študij na temo nacionalne indiferentnosti, kot
81
