Page 87 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 87
Fluidnost, hibridnost etničnih identifikacij v Istri
Opčine, 1951
tudi isti priimki, npr. kot Dessardo, ki so italijanska imena. Uni je
stanoval v Piranu, ta je stanoval v Vinjolah ali pa v Luciji, in ko je
prišel v Piran, je rekel »škarpa grosa«, kot kmet, »Vi drugi ste kmeti.«
Ti, ki so zunaj . . . Kot kmete so nas tretirali.
Borut Brumen je pri preučevanju spominov in identitet vasi sv. Peter v
Istri ugotovil, da se je z nastankom nove državne meje v Istri v 90. med
Hrvaško in Slovenijo, ki je bila (in je še) politično-geografsko nedefinira-
na, nekdanja skupna istrska identiteta istih kulturnih tradicij razdelila na
dvoje ločenih, na hrvaške Istrane in na slovenske Istrane oz., še bolje, Ša-
vrine. Po eni strani podatek govori o fluidnosti in prilagajanju identifikacij,
po drugi strani pa antropolog opaža, da se v nasprotju z antropološkimi te-
orijami o fluidnosti identitet, po katerih naj se politične meje ne bi prekri-
vale s kulturnimi in socialnimi, s slovenizacijo Istre po vzpostavitvi novih
držav Slovenije in Hrvaške zgodi ravno to: nove identitete na obeh straneh
nove meje nekdaj skupne regije se jasno razločijo (Brumen 2000, 398–405).
Hkrati je v Giovannijem govoru mogoče zaslediti komentar o superiornosti
meščanov nad prebivalci zaledja, ki so jih urbani prebivalci v pejorativnem
pomenu imenovali sciavi, o čemer smo govorili že v poglavju o stereotipni
opoziciji urbano, civilizirano, italijansko nasproti podeželsko, slovansko,
barbarsko. Claudio, Istran slovenskih korenin, prav tako omenja superior-
nost urbanega italijanskega prebivalstva:
C: Mi smo bili . . . Veste kaj, vam bom še to povedal. Med prebival-
stvom, ali v Piranu ali v Izoli, ni bilo velikih razlik. Nobeden te ni
85
Opčine, 1951
tudi isti priimki, npr. kot Dessardo, ki so italijanska imena. Uni je
stanoval v Piranu, ta je stanoval v Vinjolah ali pa v Luciji, in ko je
prišel v Piran, je rekel »škarpa grosa«, kot kmet, »Vi drugi ste kmeti.«
Ti, ki so zunaj . . . Kot kmete so nas tretirali.
Borut Brumen je pri preučevanju spominov in identitet vasi sv. Peter v
Istri ugotovil, da se je z nastankom nove državne meje v Istri v 90. med
Hrvaško in Slovenijo, ki je bila (in je še) politično-geografsko nedefinira-
na, nekdanja skupna istrska identiteta istih kulturnih tradicij razdelila na
dvoje ločenih, na hrvaške Istrane in na slovenske Istrane oz., še bolje, Ša-
vrine. Po eni strani podatek govori o fluidnosti in prilagajanju identifikacij,
po drugi strani pa antropolog opaža, da se v nasprotju z antropološkimi te-
orijami o fluidnosti identitet, po katerih naj se politične meje ne bi prekri-
vale s kulturnimi in socialnimi, s slovenizacijo Istre po vzpostavitvi novih
držav Slovenije in Hrvaške zgodi ravno to: nove identitete na obeh straneh
nove meje nekdaj skupne regije se jasno razločijo (Brumen 2000, 398–405).
Hkrati je v Giovannijem govoru mogoče zaslediti komentar o superiornosti
meščanov nad prebivalci zaledja, ki so jih urbani prebivalci v pejorativnem
pomenu imenovali sciavi, o čemer smo govorili že v poglavju o stereotipni
opoziciji urbano, civilizirano, italijansko nasproti podeželsko, slovansko,
barbarsko. Claudio, Istran slovenskih korenin, prav tako omenja superior-
nost urbanega italijanskega prebivalstva:
C: Mi smo bili . . . Veste kaj, vam bom še to povedal. Med prebival-
stvom, ali v Piranu ali v Izoli, ni bilo velikih razlik. Nobeden te ni
85
