Page 157 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 157
Povzetek
Staranje prebivalstva je v vseh državah družbeno aktualen fenomen, saj ko-
renito spreminja družbeno strukturo, kulturo, nekatere zaposlitvene meha-
nizme in politiko držav. Nekatere pomembne strukturne značilnosti na trgu
zaposlitve v povezavi z delom učiteljev pa še intenzivneje oblikujejo položaj
učiteljske delovne sile in imajo lahko močne posledice na kakovost in pravič-
nost izobraževanja. Kakovost izobraževanja bodočih pedagoških delavcev je
namreč primarnega pomena za nadaljnje delo, saj je kakovost najpomemb-
nejši šolski dejavnik, ki vpliva na dosežke učencev. Izvajanje konceptualne
kontinuitete, kjer je na eni strani poskrbljeno za strokovno uvajanje mladih v
poklic, na drugi pa za aktivno staranje in razbremenitev starejših kolegov, je
ključna nevralgična točka pri zadovoljevanju osnovnih poklicnih in osebno-
stnih potreb obeh skupin.
Študija izpostavlja pomen osrednjega akterja izobraževanja, učitelja –
mentorja, strokovno usposobljenega, čustveno inteligentnega, zrelega po-
sameznika, ki bo znal s prednostnimi nalogami delovnega opusa in praktič-
nim vodenjem usmerjati svojega mlajšega kolega, da bo sistemsko zaščiten
(v smislu spodbujevalnih dejavnikov – prožnosti oz. zmanjševanja delov-
nega obsega, nagrajevanja, predčasne upokojitve ipd.). Preučuje predvsem
položaj pedagoških delavcev in z njimi povezanega aktivnega staranja ter
položaj bodočih pedagoških delavcev, študentov Univerze na Primorskem,
Pedagoške fakultete.
Predstavljena izhodišča in problematika o staranju prebivalstva, zanima-
nje za pedagoški poklic in nenazadnje napovedovanje stanja in razmer, po-
vezanih z aktivnim staranjem strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih
zavodih (VIZ) s postopnim uvajanjem mladih v poklice, so privedli do po-
globljenega raziskovanja. Avtorji so prikazali pomen pedagoškega poklica in
potreb po načrtovanju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja peda-
goških delavcev. Za dosego raziskovalnega namena so izhajali iz naslednjih
raziskovalnih korakov: (a) analize obstoječe literature, zakonodajnih in pro-
gramskih izhodišč; (b) analize obstoječih strategij in praks aktivnega uprav-
ljanja starosti v državah članicah EU; c) osredotočanja na kontekst, politični
in pravni okvir, financiranje in strukture za spodbujanje aktivnega upravlja-
nja starosti na delovnem mestu ter vlogo usmerjanja; (d) izvedbo raziskave
med študenti pedagoških smeri (bodočih pedagoških in strokovnih delav-
155
Staranje prebivalstva je v vseh državah družbeno aktualen fenomen, saj ko-
renito spreminja družbeno strukturo, kulturo, nekatere zaposlitvene meha-
nizme in politiko držav. Nekatere pomembne strukturne značilnosti na trgu
zaposlitve v povezavi z delom učiteljev pa še intenzivneje oblikujejo položaj
učiteljske delovne sile in imajo lahko močne posledice na kakovost in pravič-
nost izobraževanja. Kakovost izobraževanja bodočih pedagoških delavcev je
namreč primarnega pomena za nadaljnje delo, saj je kakovost najpomemb-
nejši šolski dejavnik, ki vpliva na dosežke učencev. Izvajanje konceptualne
kontinuitete, kjer je na eni strani poskrbljeno za strokovno uvajanje mladih v
poklic, na drugi pa za aktivno staranje in razbremenitev starejših kolegov, je
ključna nevralgična točka pri zadovoljevanju osnovnih poklicnih in osebno-
stnih potreb obeh skupin.
Študija izpostavlja pomen osrednjega akterja izobraževanja, učitelja –
mentorja, strokovno usposobljenega, čustveno inteligentnega, zrelega po-
sameznika, ki bo znal s prednostnimi nalogami delovnega opusa in praktič-
nim vodenjem usmerjati svojega mlajšega kolega, da bo sistemsko zaščiten
(v smislu spodbujevalnih dejavnikov – prožnosti oz. zmanjševanja delov-
nega obsega, nagrajevanja, predčasne upokojitve ipd.). Preučuje predvsem
položaj pedagoških delavcev in z njimi povezanega aktivnega staranja ter
položaj bodočih pedagoških delavcev, študentov Univerze na Primorskem,
Pedagoške fakultete.
Predstavljena izhodišča in problematika o staranju prebivalstva, zanima-
nje za pedagoški poklic in nenazadnje napovedovanje stanja in razmer, po-
vezanih z aktivnim staranjem strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih
zavodih (VIZ) s postopnim uvajanjem mladih v poklice, so privedli do po-
globljenega raziskovanja. Avtorji so prikazali pomen pedagoškega poklica in
potreb po načrtovanju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja peda-
goških delavcev. Za dosego raziskovalnega namena so izhajali iz naslednjih
raziskovalnih korakov: (a) analize obstoječe literature, zakonodajnih in pro-
gramskih izhodišč; (b) analize obstoječih strategij in praks aktivnega uprav-
ljanja starosti v državah članicah EU; c) osredotočanja na kontekst, politični
in pravni okvir, financiranje in strukture za spodbujanje aktivnega upravlja-
nja starosti na delovnem mestu ter vlogo usmerjanja; (d) izvedbo raziskave
med študenti pedagoških smeri (bodočih pedagoških in strokovnih delav-
155
