Page 158 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 158
zetek
cev) o zanimanju za pedagoški poklic in njihovih kariernih ciljih; (e) izvedbo
raziskave med strokovnimi delavci v VIZ o aktivnem staranju.
V okviru prve raziskave so analizirali, kako so študentje pedagoške fakul-
tete po začetnem izobraževanju in usposabljanju pripravljeni na poklic. Pred-
stavljeni so bili tudi nekateri mednarodno primerjalni ukrepi za lažje vstopa-
nje v poklicno življenje.
V sklopu druge raziskave so bili analizirani potrebe, mnenja in stališča pe-
dagoških delavcev ter njihov odnos do aktivnega staranja in uvajanja mlajših
kolegov v poklicno okolje. Predstavljeni so tudi nekateri ukrepi za aktivno sta-
ranje ter pomembna vprašanja o prihodnosti učiteljskega poklica, povečanju
interesa za pedagoški študij in omogočanju starejšemu kadru kakovostnejše
staranje.
Opravljeni raziskavi sta pokazali, da se kljub naraščajoči politični pozor-
nosti, namenjeni aktivnemu staranju v določenih državah, starejši delavci še
vedno soočajo z izzivi daljše zaposlitve. Karierna podpora, ki se javno zago-
tavlja z usmerjanjem in s svetovanjem, je namenjena predvsem mladim, ki
vstopajo na trg dela, ali pa deluje v vlogi svetovalne pomoči v začetnih karier-
nih fazah. Podobno velja pri mentorstvu mladim kadrom, ki pričenjajo svojo
poklicno pot na področju vzgoje in izobraževanja. Zanje je s tega vidika po-
skrbljeno, odpira pa se predvsem vprašanje, kako dobro je poskrbljeno za sta-
rejše pedagoške in strokovne delavce v smislu pomoči pri nekaterih temelj-
nih vprašanjih, kot so zastarelost veščin/znanj/didaktičnih pristopov/dela z
IKT, osebnostne težave, ki jih povzročajo npr. nizka samozavest, težave z ob-
vladovanjem razreda, težave v komunikaciji s starši, stereotipizacija in drugo.
Smernice za aktivno starostno upravljanje so namreč v strategijah človeških
virov na področju VIZ še vedno slabo zastopane. Smernice pogosto služijo
številnim različnim ciljnim skupinam brez vključevanja v programe, name-
njene različnim življenjskim obdobjem in različnim delovnim področjem. To
kaže tudi na to, da obstaja malo smernic za kakovostno izvajanje aktivnega
upravljanja starosti, zlasti za zagotavljanje usmerjanja na delovnem mestu.
Tudi strokovni in pedagoški delavci pogosto čutijo, da njihov poklic v družbi
ni preveč cenjen, ter ugotavljajo, da se počutijo premalo pripravljeni nanj.
Med pobudami, kako zadovoljiti naštete potrebe, je močno poudarjeno
pedagoško in praktično usposabljanje. Opravljena raziskava s strokovnimi
delavci v vzgoji in izobraževanju kaže potrebo po spremembah pedagoške
prakse in pripravništva. Tega je tako po mnenju bodočih pedagoških delav-
cev kot že zaposlenih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju premalo.
Hkrati bi se morala okrepiti tudi vloga mentoriranja. Slednje na eni strani
zahteva večje povezovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov s pedagoškimi
156
cev) o zanimanju za pedagoški poklic in njihovih kariernih ciljih; (e) izvedbo
raziskave med strokovnimi delavci v VIZ o aktivnem staranju.
V okviru prve raziskave so analizirali, kako so študentje pedagoške fakul-
tete po začetnem izobraževanju in usposabljanju pripravljeni na poklic. Pred-
stavljeni so bili tudi nekateri mednarodno primerjalni ukrepi za lažje vstopa-
nje v poklicno življenje.
V sklopu druge raziskave so bili analizirani potrebe, mnenja in stališča pe-
dagoških delavcev ter njihov odnos do aktivnega staranja in uvajanja mlajših
kolegov v poklicno okolje. Predstavljeni so tudi nekateri ukrepi za aktivno sta-
ranje ter pomembna vprašanja o prihodnosti učiteljskega poklica, povečanju
interesa za pedagoški študij in omogočanju starejšemu kadru kakovostnejše
staranje.
Opravljeni raziskavi sta pokazali, da se kljub naraščajoči politični pozor-
nosti, namenjeni aktivnemu staranju v določenih državah, starejši delavci še
vedno soočajo z izzivi daljše zaposlitve. Karierna podpora, ki se javno zago-
tavlja z usmerjanjem in s svetovanjem, je namenjena predvsem mladim, ki
vstopajo na trg dela, ali pa deluje v vlogi svetovalne pomoči v začetnih karier-
nih fazah. Podobno velja pri mentorstvu mladim kadrom, ki pričenjajo svojo
poklicno pot na področju vzgoje in izobraževanja. Zanje je s tega vidika po-
skrbljeno, odpira pa se predvsem vprašanje, kako dobro je poskrbljeno za sta-
rejše pedagoške in strokovne delavce v smislu pomoči pri nekaterih temelj-
nih vprašanjih, kot so zastarelost veščin/znanj/didaktičnih pristopov/dela z
IKT, osebnostne težave, ki jih povzročajo npr. nizka samozavest, težave z ob-
vladovanjem razreda, težave v komunikaciji s starši, stereotipizacija in drugo.
Smernice za aktivno starostno upravljanje so namreč v strategijah človeških
virov na področju VIZ še vedno slabo zastopane. Smernice pogosto služijo
številnim različnim ciljnim skupinam brez vključevanja v programe, name-
njene različnim življenjskim obdobjem in različnim delovnim področjem. To
kaže tudi na to, da obstaja malo smernic za kakovostno izvajanje aktivnega
upravljanja starosti, zlasti za zagotavljanje usmerjanja na delovnem mestu.
Tudi strokovni in pedagoški delavci pogosto čutijo, da njihov poklic v družbi
ni preveč cenjen, ter ugotavljajo, da se počutijo premalo pripravljeni nanj.
Med pobudami, kako zadovoljiti naštete potrebe, je močno poudarjeno
pedagoško in praktično usposabljanje. Opravljena raziskava s strokovnimi
delavci v vzgoji in izobraževanju kaže potrebo po spremembah pedagoške
prakse in pripravništva. Tega je tako po mnenju bodočih pedagoških delav-
cev kot že zaposlenih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju premalo.
Hkrati bi se morala okrepiti tudi vloga mentoriranja. Slednje na eni strani
zahteva večje povezovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov s pedagoškimi
156
