Page 106 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 106
6 Ugotovitve in izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
gov, ki so socialne in ekonomske narave. Za postavitev akvakulturnih
objektov je potrebno pridobiti gradbena in vodna dovoljenja ter stalno
preverjati prakse gojenja. Akvakultura potrebuje izvajanje dobrih pro-
izvodnih praks, ki omogočajo čim manjšo porabo vode in čim manjše
onesnaževanje.
6.7 Upravljanje, nadzor in strokovne službe za ribištvo
v Sloveniji
Celoten ribiški sektor upravlja mkg p. Ministrstvo lahko financira dolo-
čene projekte, ki so povezani s testi ali s promocijo ribiških izdelkov. Mi-
nistrstvo gospodarskemu ribištvu pomaga z investicijami preko Evrop-
skega ribiškega sklada, katerega cilj je izboljšanje trajnosti panoge in
spodbujanje proizvodnje. Za vodne vire in njihove organizme skrbijo
poleg ministrstva še ribiške družine ter Zavod za ribištvo Slovenije.
Ribolov in prodajo ribiških izdelkov nadzorujejo ribiški inšpektorji, ki
so razdeljeni na morske in sladkovodne inšpektorje. Na področju slad-
kovodnega ribolova pri nadzoru pomagajo ribiški čuvaji. To so uradne
osebe, ki delujejo v sklopu ribiških družin in so pooblaščene s strani mi-
nistrstva. Ribiški čuvaji posredujejo morebitne kršitve sladkovodnemu
inšpektorju. Ribiške proizvode in ribogojstvo nadzoruje tudi u vhv vr.
6.8 Prihodnji razvoj trga rib in ribištva s poudarkom
na socio-ekonomskih vidikih
Na osnovi podatkov, ki smo jih zbrali z intervjuji, se je pokazalo, da so
največje možnosti razvoja v akvakulturi na morju in v celinskih vodah. V
zadnjih letih se je povečala in razširila vzreja školjk (klapavice, ladinke,
ostrige), prav tako školjkarji želijo povečati gojitvene površine, da bi za-
dostili povpraševanju. Največja omejitev za razvoj morske akvakulture
predstavljajo omejitve v rabi prostora (Flander-Putrle idr. 2020). Neiz-
koriščene ostajajo še možnosti predelave školjk v nove nišne proizvode.
V sladkovodnem ribogojstvu so še neizkoriščene tehnološke možnosti,
kot so zaprti sistemi gojenja, ki imajo manjši vpliv na naravno okolje.
Za razvoj akvakulture je nujno tudi izobraziti strokovnjake s področja
akvakulture, ki bi pomagali uvajati nove pristope in reševati težave v
proizvodnji. Velike možnosti so še odprte v prodaji izdelkov iz slad-
kovodne akvakulture, predvsem če se proizvajalci združijo in se usme-
rijo tudi v prodajo izdelkov v trgovskih verigah poleg sedanje lokalne
prodaje. Kot najprimernejšo možnost so intervjuvanci izpostavili, da
se bodo morali ribiči diverzificirati in se povezovati s turizmom, ker
106
gov, ki so socialne in ekonomske narave. Za postavitev akvakulturnih
objektov je potrebno pridobiti gradbena in vodna dovoljenja ter stalno
preverjati prakse gojenja. Akvakultura potrebuje izvajanje dobrih pro-
izvodnih praks, ki omogočajo čim manjšo porabo vode in čim manjše
onesnaževanje.
6.7 Upravljanje, nadzor in strokovne službe za ribištvo
v Sloveniji
Celoten ribiški sektor upravlja mkg p. Ministrstvo lahko financira dolo-
čene projekte, ki so povezani s testi ali s promocijo ribiških izdelkov. Mi-
nistrstvo gospodarskemu ribištvu pomaga z investicijami preko Evrop-
skega ribiškega sklada, katerega cilj je izboljšanje trajnosti panoge in
spodbujanje proizvodnje. Za vodne vire in njihove organizme skrbijo
poleg ministrstva še ribiške družine ter Zavod za ribištvo Slovenije.
Ribolov in prodajo ribiških izdelkov nadzorujejo ribiški inšpektorji, ki
so razdeljeni na morske in sladkovodne inšpektorje. Na področju slad-
kovodnega ribolova pri nadzoru pomagajo ribiški čuvaji. To so uradne
osebe, ki delujejo v sklopu ribiških družin in so pooblaščene s strani mi-
nistrstva. Ribiški čuvaji posredujejo morebitne kršitve sladkovodnemu
inšpektorju. Ribiške proizvode in ribogojstvo nadzoruje tudi u vhv vr.
6.8 Prihodnji razvoj trga rib in ribištva s poudarkom
na socio-ekonomskih vidikih
Na osnovi podatkov, ki smo jih zbrali z intervjuji, se je pokazalo, da so
največje možnosti razvoja v akvakulturi na morju in v celinskih vodah. V
zadnjih letih se je povečala in razširila vzreja školjk (klapavice, ladinke,
ostrige), prav tako školjkarji želijo povečati gojitvene površine, da bi za-
dostili povpraševanju. Največja omejitev za razvoj morske akvakulture
predstavljajo omejitve v rabi prostora (Flander-Putrle idr. 2020). Neiz-
koriščene ostajajo še možnosti predelave školjk v nove nišne proizvode.
V sladkovodnem ribogojstvu so še neizkoriščene tehnološke možnosti,
kot so zaprti sistemi gojenja, ki imajo manjši vpliv na naravno okolje.
Za razvoj akvakulture je nujno tudi izobraziti strokovnjake s področja
akvakulture, ki bi pomagali uvajati nove pristope in reševati težave v
proizvodnji. Velike možnosti so še odprte v prodaji izdelkov iz slad-
kovodne akvakulture, predvsem če se proizvajalci združijo in se usme-
rijo tudi v prodajo izdelkov v trgovskih verigah poleg sedanje lokalne
prodaje. Kot najprimernejšo možnost so intervjuvanci izpostavili, da
se bodo morali ribiči diverzificirati in se povezovati s turizmom, ker
106
