Page 89 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 89
Povezovanje ribištva in turizma v Sloveniji 5.11
Intervjuvanec i 10 je menil, da bi lahko predelali več ulova. Uvelja-
vljena sta podjetje Delamaris in predelava v ribogojnicah, kjer predelu-
jejo ribe v fileje, dimljene izdelke in paštete. Omenil je, da popolnoma
slovenskega izdelka verjetno ni.
Intervjuvanec i 11 je omenil, da ribiči za predelavo nimajo časa, ker
so obremenjeni z ribolovom. V primeru, da bi se za to odločili, nastajajo
težave zaradi velikih finančnih obremenitev. V Sloveniji kulture prehra-
njevanja z ribami nimamo, restavracije ne ponujajo velike večine rib,
ampak le tiste, ki so najbolj poznane. Tudi na Obali slabo poznajo druge
vrste rib, še slabše je poznavanje v ostalih delih Slovenije. Menil je, da v
splošnem potrošniki sploh ne poznajo večine vrst rib, ki so na tržišču.
Intervjuvanec i 12 je dejal, da so nekateri manjši predelovalci začeli
s prodajo trgovskih verigah. Delamaris ima tradicijo in dela dobre iz-
delke. Na splošno velja, da če je izdelek na voljo v trgovskih verigah, bo
tudi večja prodaja teh izdelkov. V Sloveniji promocije ne trajajo dovolj
časa, da bi imele pravi učinek. Ribištvo in akvakultura nista zadostni
oglaševana. Ribogojci imajo možnosti za povezovanje, a tega ne izkori-
stijo. Med gospodarskimi ribiči ni motivacije za povezovanje, ker ribo-
lov stagnira in ne vidijo prihodnosti v tej panogi. Sladkovodna akvakul-
tura ima velike možnosti za razvoj, gojenje postrvi bi se moralo izbolj-
šati.
Intervjuvanec i13 je dejal, da obseg povpraševanja po ribiški izdelkih
vpliva tudi na število predelovalnih podjetij. Povečano povpraševanje
bi pripomoglo k ustvarjanju novih podjetij za predelavo ulova. Poznal
je podjetje ribogojstvo Goričar in Ribiško družino Tolmin, ki prodajata
slovenske gojene ribe. Izpostavil je, da je premajhno povpraševanje, s
povečanjem povpraševanja se povečata tudi oglaševanje in ponudba. In-
tervjuvanec i 14 meni, da se večina ulova predela v tujini in se ga nato
uvozi na slovenski trg. Dodal je še, da je v Sloveniji nekaj manjših pre-
delovalnih obratov, ki so bolj lokalni.
Intervjuvanec i15 meni, da je za segment predelave zakonodaja preo-
stra. Predelujejo le večja podjetja, ki so že ustaljena in uvažajo predelane
izdelke iz tujine. Omenil je, da se slovenskih rib predeluje zelo malo,
vsi predelani izdelki temeljijo na uvoženih surovinah. Kot izdelke slo-
venskega porekla je omenil Goričarjevo postrv, Prosubove klapavice in
Fondinega brancina.
5.11 Povezovanje ribištva in turizma v Sloveniji
Intervjuvance smo v enajstem vprašanju spraševali, kako se ribištvo
povezuje s turizmom in ali poznajo dobre primere povezovanja med
89
Intervjuvanec i 10 je menil, da bi lahko predelali več ulova. Uvelja-
vljena sta podjetje Delamaris in predelava v ribogojnicah, kjer predelu-
jejo ribe v fileje, dimljene izdelke in paštete. Omenil je, da popolnoma
slovenskega izdelka verjetno ni.
Intervjuvanec i 11 je omenil, da ribiči za predelavo nimajo časa, ker
so obremenjeni z ribolovom. V primeru, da bi se za to odločili, nastajajo
težave zaradi velikih finančnih obremenitev. V Sloveniji kulture prehra-
njevanja z ribami nimamo, restavracije ne ponujajo velike večine rib,
ampak le tiste, ki so najbolj poznane. Tudi na Obali slabo poznajo druge
vrste rib, še slabše je poznavanje v ostalih delih Slovenije. Menil je, da v
splošnem potrošniki sploh ne poznajo večine vrst rib, ki so na tržišču.
Intervjuvanec i 12 je dejal, da so nekateri manjši predelovalci začeli
s prodajo trgovskih verigah. Delamaris ima tradicijo in dela dobre iz-
delke. Na splošno velja, da če je izdelek na voljo v trgovskih verigah, bo
tudi večja prodaja teh izdelkov. V Sloveniji promocije ne trajajo dovolj
časa, da bi imele pravi učinek. Ribištvo in akvakultura nista zadostni
oglaševana. Ribogojci imajo možnosti za povezovanje, a tega ne izkori-
stijo. Med gospodarskimi ribiči ni motivacije za povezovanje, ker ribo-
lov stagnira in ne vidijo prihodnosti v tej panogi. Sladkovodna akvakul-
tura ima velike možnosti za razvoj, gojenje postrvi bi se moralo izbolj-
šati.
Intervjuvanec i13 je dejal, da obseg povpraševanja po ribiški izdelkih
vpliva tudi na število predelovalnih podjetij. Povečano povpraševanje
bi pripomoglo k ustvarjanju novih podjetij za predelavo ulova. Poznal
je podjetje ribogojstvo Goričar in Ribiško družino Tolmin, ki prodajata
slovenske gojene ribe. Izpostavil je, da je premajhno povpraševanje, s
povečanjem povpraševanja se povečata tudi oglaševanje in ponudba. In-
tervjuvanec i 14 meni, da se večina ulova predela v tujini in se ga nato
uvozi na slovenski trg. Dodal je še, da je v Sloveniji nekaj manjših pre-
delovalnih obratov, ki so bolj lokalni.
Intervjuvanec i15 meni, da je za segment predelave zakonodaja preo-
stra. Predelujejo le večja podjetja, ki so že ustaljena in uvažajo predelane
izdelke iz tujine. Omenil je, da se slovenskih rib predeluje zelo malo,
vsi predelani izdelki temeljijo na uvoženih surovinah. Kot izdelke slo-
venskega porekla je omenil Goričarjevo postrv, Prosubove klapavice in
Fondinega brancina.
5.11 Povezovanje ribištva in turizma v Sloveniji
Intervjuvance smo v enajstem vprašanju spraševali, kako se ribištvo
povezuje s turizmom in ali poznajo dobre primere povezovanja med
89