Page 90 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 90
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
obema dejavnostma. Nato smo povprašali še o oglaševanju ribištva, ali
je zadostno in ali bi morali na tem področju povečati napore.
Intervjuvanci so omenili, da so na področju povezovanja ribištva in
turizma še možnosti za razvoj. Gre za zanimivo dejavnost in povezo-
vanje, ki bi lahko privlačilo še več turistov in omogočilo dodaten doho-
dek izvajalcem. Trenutno ribiški turizem v Sloveniji še ni dobro razvit
in večina intervjuvancev je menila, da bi se ribištvo lahko v večji meri
povezovalo s turizmom. Lokacije, kjer se ribištvo povezuje s turizmom,
se pojavljajo ob večjih slovenskih rekah, jezerih, kjer so ribogojnice in
komercialni ribniki, in v obalnih mestih. Na celinskih vodah se ribi-
štvo s turizmom povezuje na lokacijah v okolici rek Soče, Save, Kolpe
in Bohinjskega jezera. Povezovanje ribištva s turizmom opravljajo tudi
ribogojci, ki izvajajo s turizmom povezane projekte. Ribogojci in ribiške
družine se pri izvedbi različnih projektov povezujejo s turističnimi dru-
štvi in z občinami. Med najuspešnejše projekte spadata Festival soške
postrvi v Kobaridu in Festival muharjenja v Bohinju. Na teh festivalih
prikazujejo muharjenje, ponujajo pokušine ribjih jedi, učenje različnih
načinov ribolova, prilagojenega določeni skupini (npr. za otroke), prav
tako potekajo zabavni in glasbeni programi. Na celinskih vodah z go-
jitvenimi ribniki upravljajo ribogojci, in sicer je to njihova dopolnilna
dejavnost, ter gojijo ribe izključno za prodajo. Vzreja v komercialnih
ribnikih se povezuje s športnim ter z rekreacijskim ribolovom kot tudi
z gostinstvom. Restavracije ob nekaterih ribnikih omogočajo pripravo
rib po željah gostov, gostje ribe sami ulovijo, nato jim jih pripravijo. Pri-
mere dobre prakse komercialnih ribnikov najdemo v Kamniku, Naklem
in blizu Ptuja. V obalnem delu Slovenije ribiški turizem izvajajo ribiči,
ki ponujajo prevoze turistov ali prevoz turistov na rekreativni ribolov in
ribiške piknike. Na ribiškem pikniku ribič turistom pokaže potek ribo-
lova in nato ulov pripravi za pojedino; kadar ulova ni, ima pripravljene
druge vrste rib in mehkužcev iz zaloge. Vse več ribičev se ukvarja s turiz-
mom, ker so dohodki od ribolova prenizki in so prisiljeni iskati dopol-
nilne možnosti zaslužka, te dejavnosti pa se razpršijo v druge ponudbe.
Ribolov zahteva vedno več vložka (več goriva in časa) in tudi zato se ri-
biči odločajo za povezovanje s turizmom. Ribiči imajo običajno pol leta
prijavljeno ribiško dejavnost ter pol leta turistično dejavnost, ker zaradi
omejitev v zakonodaji obeh dejavnosti ni možno prijaviti istočasno in
ju zaradi tehničnih omejitev (premajhna plovila, zagotavljanje varno-
sti na krovu) niti ni možno izvajati hkrati. Dober primer povezovanja
med turizmom in ribištvom imajo razvit v ribogojnici Fonda, kjer s svo-
90
obema dejavnostma. Nato smo povprašali še o oglaševanju ribištva, ali
je zadostno in ali bi morali na tem področju povečati napore.
Intervjuvanci so omenili, da so na področju povezovanja ribištva in
turizma še možnosti za razvoj. Gre za zanimivo dejavnost in povezo-
vanje, ki bi lahko privlačilo še več turistov in omogočilo dodaten doho-
dek izvajalcem. Trenutno ribiški turizem v Sloveniji še ni dobro razvit
in večina intervjuvancev je menila, da bi se ribištvo lahko v večji meri
povezovalo s turizmom. Lokacije, kjer se ribištvo povezuje s turizmom,
se pojavljajo ob večjih slovenskih rekah, jezerih, kjer so ribogojnice in
komercialni ribniki, in v obalnih mestih. Na celinskih vodah se ribi-
štvo s turizmom povezuje na lokacijah v okolici rek Soče, Save, Kolpe
in Bohinjskega jezera. Povezovanje ribištva s turizmom opravljajo tudi
ribogojci, ki izvajajo s turizmom povezane projekte. Ribogojci in ribiške
družine se pri izvedbi različnih projektov povezujejo s turističnimi dru-
štvi in z občinami. Med najuspešnejše projekte spadata Festival soške
postrvi v Kobaridu in Festival muharjenja v Bohinju. Na teh festivalih
prikazujejo muharjenje, ponujajo pokušine ribjih jedi, učenje različnih
načinov ribolova, prilagojenega določeni skupini (npr. za otroke), prav
tako potekajo zabavni in glasbeni programi. Na celinskih vodah z go-
jitvenimi ribniki upravljajo ribogojci, in sicer je to njihova dopolnilna
dejavnost, ter gojijo ribe izključno za prodajo. Vzreja v komercialnih
ribnikih se povezuje s športnim ter z rekreacijskim ribolovom kot tudi
z gostinstvom. Restavracije ob nekaterih ribnikih omogočajo pripravo
rib po željah gostov, gostje ribe sami ulovijo, nato jim jih pripravijo. Pri-
mere dobre prakse komercialnih ribnikov najdemo v Kamniku, Naklem
in blizu Ptuja. V obalnem delu Slovenije ribiški turizem izvajajo ribiči,
ki ponujajo prevoze turistov ali prevoz turistov na rekreativni ribolov in
ribiške piknike. Na ribiškem pikniku ribič turistom pokaže potek ribo-
lova in nato ulov pripravi za pojedino; kadar ulova ni, ima pripravljene
druge vrste rib in mehkužcev iz zaloge. Vse več ribičev se ukvarja s turiz-
mom, ker so dohodki od ribolova prenizki in so prisiljeni iskati dopol-
nilne možnosti zaslužka, te dejavnosti pa se razpršijo v druge ponudbe.
Ribolov zahteva vedno več vložka (več goriva in časa) in tudi zato se ri-
biči odločajo za povezovanje s turizmom. Ribiči imajo običajno pol leta
prijavljeno ribiško dejavnost ter pol leta turistično dejavnost, ker zaradi
omejitev v zakonodaji obeh dejavnosti ni možno prijaviti istočasno in
ju zaradi tehničnih omejitev (premajhna plovila, zagotavljanje varno-
sti na krovu) niti ni možno izvajati hkrati. Dober primer povezovanja
med turizmom in ribištvom imajo razvit v ribogojnici Fonda, kjer s svo-
90
