Page 62 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 62
4 Pravna ureditev napotovanja
Podobno kot velja za gradbeno dejavnost, z m i s določa subsidi-
arno odgovornost slovenskega naročnika storitev, če tuji delodajalec –
agencija za posredovanje dela napotenemu delavcu za delo, opravljeno
v okviru čezmejnega izvajanja storitve, ne zagotovi plače in drugih pre-
jemkov iz delovnega razmerja v skladu s slovensko zakonodajo – do-
ločbami zakona, ki ureja delovna razmerja v skladu z delovnopravnimi
predpisi v rs. Za izpolnitev te obveznosti za obdobje, v katerem je de-
lavec pri njem opravljal delo, je subsidiarno odgovoren uporabnik (3.
odstavek 16. člena zm is).
Opozoriti velja še na obveznosti uporabnika storitev na področju var-
nosti in zdravja pri delu. Uporabnik, h kateremu so napoteni delavci s
strani agencije za zagotavljanje dela, je kot delodajalec odgovoren za
zagotavljanje varnega in zdravega dela delavcev ter za vse dolžnosti de-
lodajalca, ki izhajajo iz zakona in drugih predpisov na področju varnosti
ter zdravja pri delu. Uporabnik je tudi dolžan o morebitni nezgodi pri
delu obvestiti irsd in izpolniti prijavo na obrazcu er8.
4.4 Varnost in zdravje pri delu ter napoteni delavci
Delodajalec, ki svoje delavce napoti v tujino, mora poleg ostalih po-
godbenih in zakonskih obveznosti poskrbeti tudi za njihovo varnost in
zdravje. Pri tem mora upoštevati tako domačo zakonodajo kot zakono-
dajo, ki velja v državi napotitve. Opozoriti velja, da so v eu kljub obse-
žni harmonizaciji na področju varnosti in zdravja pri delu v zakonoda-
jah posameznih držav še vedno prisotne razlike, saj lahko države članice
ob prenosu direktiv eu v domačo zakonodajo uvedejo strožja pravila za
varstvo delavcev od tistih, ki jih zahteva evropska zakonodaja.
Varstvo in zdravje pri delu izpostavlja tudi Direktiva 96/71/es v členu
3, kjer govori o maksimalnem delovnem času, minimalnem počitku,
zdravju, varnosti in higieni pri delu ter varnostnih pogojih in ukrepih.
Tudi implementacijska Direktiva 2014/67/e u naslavlja to vprašanje v
členu 5, predvsem v smislu izboljšane dostopnosti delavcev do informa-
cij. Pri tem posebej poudarja informacije o delovnih pogojih, ki zajemajo
tudi informacije o varnosti in zdravju pri delu (glej odstavek 2(c) na str.
19). Zakaj je to posebej naslovljeno?
Pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu je v primeru napote-
nih delavcev treba izpostaviti nekaj specifik. Najprej je tu dejstvo, da so
napotitve na delo v tujino časovno omejene, zaradi česar tako delavci
kakor tudi delodajalci stremijo k temu, da je delo opravljeno v čim kraj-
šem času. Zato je delovnik napotenih delavcev pogosto daljši, kot je za-
62
Podobno kot velja za gradbeno dejavnost, z m i s določa subsidi-
arno odgovornost slovenskega naročnika storitev, če tuji delodajalec –
agencija za posredovanje dela napotenemu delavcu za delo, opravljeno
v okviru čezmejnega izvajanja storitve, ne zagotovi plače in drugih pre-
jemkov iz delovnega razmerja v skladu s slovensko zakonodajo – do-
ločbami zakona, ki ureja delovna razmerja v skladu z delovnopravnimi
predpisi v rs. Za izpolnitev te obveznosti za obdobje, v katerem je de-
lavec pri njem opravljal delo, je subsidiarno odgovoren uporabnik (3.
odstavek 16. člena zm is).
Opozoriti velja še na obveznosti uporabnika storitev na področju var-
nosti in zdravja pri delu. Uporabnik, h kateremu so napoteni delavci s
strani agencije za zagotavljanje dela, je kot delodajalec odgovoren za
zagotavljanje varnega in zdravega dela delavcev ter za vse dolžnosti de-
lodajalca, ki izhajajo iz zakona in drugih predpisov na področju varnosti
ter zdravja pri delu. Uporabnik je tudi dolžan o morebitni nezgodi pri
delu obvestiti irsd in izpolniti prijavo na obrazcu er8.
4.4 Varnost in zdravje pri delu ter napoteni delavci
Delodajalec, ki svoje delavce napoti v tujino, mora poleg ostalih po-
godbenih in zakonskih obveznosti poskrbeti tudi za njihovo varnost in
zdravje. Pri tem mora upoštevati tako domačo zakonodajo kot zakono-
dajo, ki velja v državi napotitve. Opozoriti velja, da so v eu kljub obse-
žni harmonizaciji na področju varnosti in zdravja pri delu v zakonoda-
jah posameznih držav še vedno prisotne razlike, saj lahko države članice
ob prenosu direktiv eu v domačo zakonodajo uvedejo strožja pravila za
varstvo delavcev od tistih, ki jih zahteva evropska zakonodaja.
Varstvo in zdravje pri delu izpostavlja tudi Direktiva 96/71/es v členu
3, kjer govori o maksimalnem delovnem času, minimalnem počitku,
zdravju, varnosti in higieni pri delu ter varnostnih pogojih in ukrepih.
Tudi implementacijska Direktiva 2014/67/e u naslavlja to vprašanje v
členu 5, predvsem v smislu izboljšane dostopnosti delavcev do informa-
cij. Pri tem posebej poudarja informacije o delovnih pogojih, ki zajemajo
tudi informacije o varnosti in zdravju pri delu (glej odstavek 2(c) na str.
19). Zakaj je to posebej naslovljeno?
Pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu je v primeru napote-
nih delavcev treba izpostaviti nekaj specifik. Najprej je tu dejstvo, da so
napotitve na delo v tujino časovno omejene, zaradi česar tako delavci
kakor tudi delodajalci stremijo k temu, da je delo opravljeno v čim kraj-
šem času. Zato je delovnik napotenih delavcev pogosto daljši, kot je za-
62
