Page 75 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 75
Zaščita delavcev 5.4
in posledično čim več zaslužili. Ko so daleč od doma in brez družine,
skušajo ves svoj čas posvetiti delu. Hkrati imajo delavci, ki ne živijo
doma, tudi višje stroške – npr. za bivanje in prehrano. Kot so navedli
sogovorniki iz sindikatov, pa tudi predstavniki oblastnih organov, se
delavci nemalokrat strinjajo z nekaterimi praksami (nadurno delo, pla-
čilo v gotovini itd.), ki niso skladne z (lokalno) zakonodajo. Včasih to
počno zavestno, spet v drugih primerih se ne zavedajo, da so te prakse
nezakonite. Nadurno delo, kot poročajo sindikati, je lahko v nekaterih
primerih ekscesno, vendar se – kot omenjeno – pogosto zgodi s soglas-
jem delavcev. Poudariti je treba, da se o tej praksi najpogosteje poroča v
gradbenem sektorju, kjer je večina napotenih delavcev iz Slovenije dr-
žavljanov tretjih držav. Ti so zelo pogosto napoteni »iz Slovenije«, ne
da bi v njej sploh delali (oziroma jo le prepotujejo). To pomeni, da lahko
pri uveljavljanju svojih pravic naletijo na številne ovire: nepoznavanje
sistema v Sloveniji in še manj v državi napotitve, jezikovne ovire, po-
manjkanje socialne mreže in znanja o tem, kje poiskati pomoč, itd. Po-
leg tega so delavci odvisni od svojih delodajalcev (in jim zato tudi podre-
jeni), saj je pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja za Slovenijo eno-
letna zaveza istemu delodajalcu. Ker kakršna koli oblika odpora lahko
pomeni prekinitev pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in posle-
dično izgubo dovoljenja, delavci kršitev zakona oziroma svojih pravic v
veliki večini primerov ne bodo prijavili pristojnim državnim nadzornim
organom.
Napoteni delavci menijo, da so pravni vidiki zapleteni in nekateri
težko razumejo, kateri pravni sistem se kje uporablja. Potrdila a 1 so
npr. izdana v državi zaposlitve in zato se za te delavce uporablja za-
konodaja te države – vendar to velja le za področje socialne varnosti.
Delavcem morda ne bo jasno, da so minimalna plača, delovni pogoji itd.
urejeni tudi s predpisi in z zakoni države napotitve in da je njihov pravni
položaj treba presojati po načelu ugodnejše obravnave za delavca.
Komuniciranje v lokalnem jeziku lahko za napotene delavce predsta-
vlja velik izziv – tako za tiste, ki so napoteni v Slovenijo, kot tiste, ki so
napoteni iz nje. Sposobnost sporazumevanja v lokalnem jeziku (ali vsaj
v angleščini) je ključnega pomena v primeru, ko delodajalec krši pravice
delavcev.
Za gradbena podjetja, ki napotujejo v Avstrijo, velja zakon o letnem
dopustu in odpravninah (b ua g) gradbenih delavcev, zato morajo de-
lodajalci avstrijskemu skladu za dopust in odpravnine (bua k) v ta na-
men nakazovati določena finančna sredstva. Več intervjuvancev (pred-
75
in posledično čim več zaslužili. Ko so daleč od doma in brez družine,
skušajo ves svoj čas posvetiti delu. Hkrati imajo delavci, ki ne živijo
doma, tudi višje stroške – npr. za bivanje in prehrano. Kot so navedli
sogovorniki iz sindikatov, pa tudi predstavniki oblastnih organov, se
delavci nemalokrat strinjajo z nekaterimi praksami (nadurno delo, pla-
čilo v gotovini itd.), ki niso skladne z (lokalno) zakonodajo. Včasih to
počno zavestno, spet v drugih primerih se ne zavedajo, da so te prakse
nezakonite. Nadurno delo, kot poročajo sindikati, je lahko v nekaterih
primerih ekscesno, vendar se – kot omenjeno – pogosto zgodi s soglas-
jem delavcev. Poudariti je treba, da se o tej praksi najpogosteje poroča v
gradbenem sektorju, kjer je večina napotenih delavcev iz Slovenije dr-
žavljanov tretjih držav. Ti so zelo pogosto napoteni »iz Slovenije«, ne
da bi v njej sploh delali (oziroma jo le prepotujejo). To pomeni, da lahko
pri uveljavljanju svojih pravic naletijo na številne ovire: nepoznavanje
sistema v Sloveniji in še manj v državi napotitve, jezikovne ovire, po-
manjkanje socialne mreže in znanja o tem, kje poiskati pomoč, itd. Po-
leg tega so delavci odvisni od svojih delodajalcev (in jim zato tudi podre-
jeni), saj je pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja za Slovenijo eno-
letna zaveza istemu delodajalcu. Ker kakršna koli oblika odpora lahko
pomeni prekinitev pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in posle-
dično izgubo dovoljenja, delavci kršitev zakona oziroma svojih pravic v
veliki večini primerov ne bodo prijavili pristojnim državnim nadzornim
organom.
Napoteni delavci menijo, da so pravni vidiki zapleteni in nekateri
težko razumejo, kateri pravni sistem se kje uporablja. Potrdila a 1 so
npr. izdana v državi zaposlitve in zato se za te delavce uporablja za-
konodaja te države – vendar to velja le za področje socialne varnosti.
Delavcem morda ne bo jasno, da so minimalna plača, delovni pogoji itd.
urejeni tudi s predpisi in z zakoni države napotitve in da je njihov pravni
položaj treba presojati po načelu ugodnejše obravnave za delavca.
Komuniciranje v lokalnem jeziku lahko za napotene delavce predsta-
vlja velik izziv – tako za tiste, ki so napoteni v Slovenijo, kot tiste, ki so
napoteni iz nje. Sposobnost sporazumevanja v lokalnem jeziku (ali vsaj
v angleščini) je ključnega pomena v primeru, ko delodajalec krši pravice
delavcev.
Za gradbena podjetja, ki napotujejo v Avstrijo, velja zakon o letnem
dopustu in odpravninah (b ua g) gradbenih delavcev, zato morajo de-
lodajalci avstrijskemu skladu za dopust in odpravnine (bua k) v ta na-
men nakazovati določena finančna sredstva. Več intervjuvancev (pred-
75