Page 70 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 70
5 Napotovanje v praksi
ne morejo napotovati na delo v tujino, vendar delodajalci oziroma la-
stniki nemalokrat obidejo ta pravila z ustanovitvijo (ali nakupom) dru-
gega podjetja, s pomočjo katerega ponovno izvajajo nedovoljene prakse;
tudi o tem nekoliko več v nadaljevanju.
V zadnjih letih je zaznan porast izdaje potrdil a 1 na podlagi 13. člena
Uredbe 883/2004/e s. Kot je bilo že pojasnjeno, gre za napotovanje v
okviru opravljanja dejavnosti v več državah članicah e u. Potrdilo se
lahko pridobi za prevoznike, monterje in serviserje, kar pa je ključno za
delodajalce, je, da pogoji po zmis v tem primeru ne veljajo. Po začetku
veljavnosti zmis (1. januarja 2018), ki je zaostril pogoje pridobitve po-
trdila a 1 po 12. členu, narašča število izdanih potrdil po 13. členu (prim.
tretje poglavje). Po besedah intervjuvancev namreč obstaja pomemben
delež delodajalcev, katerih zaposleni niso upravičeni do potrdil a 1 po
13. členu (saj so npr. izdana potrdila za monterje, ki pa v državi napoti-
tve opravljajo klasična gradbena dela).
5.3 Napotovanje kot »poslovni model«
Namen revizije Direktive e u 96/71/e s o napotitvi delavcev na delo v
okviru opravljanja storitev, ki naj bi bila implementirana v lokalne za-
konodaje najkasneje do 30. julija 2020, je bil med drugim zagotavljanje
enakega plačila za enako delo (Direktiva e u 2018/957). Revizija direk-
tive tako delodajalcem nalaga, da je znesek, ki ga prejme delavec med
napotitvijo, »vsaj enakovreden plačilu za delo, ki izhaja iz uporabe pravil
države članice gostiteljice. Primerjava med zneskom, dejansko plačanim
delavcu, in zneskom, ki ga je treba plačati na podlagi navedenih pravil,
temelji na bruto plačilu za delo (torej znesku pred plačilom prispevkov,
odbitkov ali davkov).« (Evropska komisija 2020, 16) Čeravno bo delavec,
ki je iz Slovenije napoten na delo v druge države članice, dejansko pre-
jel plačilo, enakovredno plačilu »lokalnega« delavca, to ne utiša glasov,
ki trdijo, da je napotovanje iz Slovenije socialni damping. Pogost argu-
ment za to trditev je dejstvo, da se delodajalcem prispevki za socialno
zavarovanje napotenih delavcev obračunajo od višine bruto plače, kot
bi jo ta isti delavec prejel za enako delo v Sloveniji – v mnogih primerih
napotovanja to pomeni od slovenskega minimalnega dohodka. Neka-
tera tuja delodajalska združenja trdijo, da so zaradi tega postavljena v
neenakopraven položaj, saj znajo biti razlike v prispevkih tudi večkra-
tne. Tudi sindikati so mnenja, da takšen način obračunavanja social-
nih prispevkov krati pravice delavcev, saj tako delavec v primeru bolezni
prejme nadomestilo, odmerjeno skladno z vplačanimi prispevki; enako
70
ne morejo napotovati na delo v tujino, vendar delodajalci oziroma la-
stniki nemalokrat obidejo ta pravila z ustanovitvijo (ali nakupom) dru-
gega podjetja, s pomočjo katerega ponovno izvajajo nedovoljene prakse;
tudi o tem nekoliko več v nadaljevanju.
V zadnjih letih je zaznan porast izdaje potrdil a 1 na podlagi 13. člena
Uredbe 883/2004/e s. Kot je bilo že pojasnjeno, gre za napotovanje v
okviru opravljanja dejavnosti v več državah članicah e u. Potrdilo se
lahko pridobi za prevoznike, monterje in serviserje, kar pa je ključno za
delodajalce, je, da pogoji po zmis v tem primeru ne veljajo. Po začetku
veljavnosti zmis (1. januarja 2018), ki je zaostril pogoje pridobitve po-
trdila a 1 po 12. členu, narašča število izdanih potrdil po 13. členu (prim.
tretje poglavje). Po besedah intervjuvancev namreč obstaja pomemben
delež delodajalcev, katerih zaposleni niso upravičeni do potrdil a 1 po
13. členu (saj so npr. izdana potrdila za monterje, ki pa v državi napoti-
tve opravljajo klasična gradbena dela).
5.3 Napotovanje kot »poslovni model«
Namen revizije Direktive e u 96/71/e s o napotitvi delavcev na delo v
okviru opravljanja storitev, ki naj bi bila implementirana v lokalne za-
konodaje najkasneje do 30. julija 2020, je bil med drugim zagotavljanje
enakega plačila za enako delo (Direktiva e u 2018/957). Revizija direk-
tive tako delodajalcem nalaga, da je znesek, ki ga prejme delavec med
napotitvijo, »vsaj enakovreden plačilu za delo, ki izhaja iz uporabe pravil
države članice gostiteljice. Primerjava med zneskom, dejansko plačanim
delavcu, in zneskom, ki ga je treba plačati na podlagi navedenih pravil,
temelji na bruto plačilu za delo (torej znesku pred plačilom prispevkov,
odbitkov ali davkov).« (Evropska komisija 2020, 16) Čeravno bo delavec,
ki je iz Slovenije napoten na delo v druge države članice, dejansko pre-
jel plačilo, enakovredno plačilu »lokalnega« delavca, to ne utiša glasov,
ki trdijo, da je napotovanje iz Slovenije socialni damping. Pogost argu-
ment za to trditev je dejstvo, da se delodajalcem prispevki za socialno
zavarovanje napotenih delavcev obračunajo od višine bruto plače, kot
bi jo ta isti delavec prejel za enako delo v Sloveniji – v mnogih primerih
napotovanja to pomeni od slovenskega minimalnega dohodka. Neka-
tera tuja delodajalska združenja trdijo, da so zaradi tega postavljena v
neenakopraven položaj, saj znajo biti razlike v prispevkih tudi večkra-
tne. Tudi sindikati so mnenja, da takšen način obračunavanja social-
nih prispevkov krati pravice delavcev, saj tako delavec v primeru bolezni
prejme nadomestilo, odmerjeno skladno z vplačanimi prispevki; enako
70
